Savdijci naj bi priznali uboj novinarja

Vrh kraljevine naj bi se poskusil izogniti odgovornosti za Hašodžijevo smrt.
Fotografija: Savdsko veleposlaništvo je brez pojasnila odpovedalo sprejem ob dnevu kraljevine, medtem pa so protestniki pred njihovimi vrati zahtevali pravico za izginulega novinarja Džamala Hašodžija. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Savdsko veleposlaništvo je brez pojasnila odpovedalo sprejem ob dnevu kraljevine, medtem pa so protestniki pred njihovimi vrati zahtevali pravico za izginulega novinarja Džamala Hašodžija. FOTO: AFP

New York – Oblasti v Washingtonu in Riadu so po izmenjavi groženj iskale način za umiritev škandala. Reševanje podobe kraljevine je prevzel ostareli kralj Salman. Po današnjih namigih naj bi pripravljali priznanje, da je novinar Džamal Hašodži umrl med zaslišanjem na savdskem konzulatu v Istanbulu.

Po današnjem poročanju CNN naj bi Savdska Arabija pripravljala poročilo, v katerem bodo priznali odgovornost za novinarjevo smrt. Operacijo naj bi izvedli brez vednosti savdskega vrha, krivce zanjo pa nameravajo kaznovati, so zatrdili viri televizijske postaje. Doslej so v Riadu ostro zanikali vpletenost v izginotje, turškim preiskovalcem so celo dovolili preiskavo njihovega konzulata, čeprav je ta uradno ozemlje kraljevine. To je sicer porajalo dvome, koliko sledov še lahko najdejo dva tedna po Hašodžijevem izginotju.

Toda že današnja izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nakazala, v kakšno smer bodo poskusili razplesti mednarodni škandal. Trump in predstavniki kraljevine so konec tedna izmenjali nekaj groženj, ko je predsednik dejal, da bo zahteval »ostro kaznovanje« Savdske Arabije, če se bodo obtožbe pokazale za resnične. Savdsko zunanje ministrstvo je nemudoma sporočilo, da bodo na vsak ukrep odgovorili s še hujšim protiukrepom.

Ob posredovanju kralja Salmana so se razmere nekoliko umirile, 82-letni monarh je dejal, da ni vedel za izginotje novinarja, Trump je nato na glas ugibal, da so zanj morda odgovorni »odpadniški (vladni) ubijalci«. Hkrati je v Savdsko Arabijo in Turčijo poslal zunanjega ministra Mika Pompea, ki bo poskusil zgladiti zadeve.
 

Skrb za orožje


Vprašanje je, kako bo (morebitno) priznanje izzvenelo v Washingtonu, kjer so tudi republikanski kongresniki javno zahtevali ostro kaznovanje Riada, če jim bodo dokazali krivdo. Ameriška vlada je doslej dajala vtis, da ne bodo spregledali morebitnega umora novinarja, hkrati poskuša najti način za rešitev ključnega partnerja na Bližnjem vzhodu.



Trump je zadnje dni poudarjal, da je zagotovil za 110 milijard dolarjev orožarskih poslov z Riadom, njihova prekinitev pa bi škodovala predvsem ZDA, saj bi kraljevina kupila orožje drugje. Vojaški strokovnjaki so opozorili, da gre večinoma za pisma o namerah in zanimanju, ne pa dejansko sklenjene pogodbe. Hkrati bodo Savdijci težko obrnili hrbet ameriški orožarski industriji, saj njihova vojska temelji na zahodnem orožju.
 

Dobički pred pravicami


Po besedah Davida Kramerja, ki je v času predsednika Georgea Busha mlajšega na zunanjem ministrstvu skrbel za področje človekovih pravic, Trump avtoritarnim režimom sporoča, da jim je pripravljen spregledati zatiranje in okrutnost. Še zdaleč ni prvi predsednik s težavnimi odnosi s spornimi režimi, Barack Obama je spregledal vojaški udar v Egiptu in le za 17 mesecev omejil ameriško vojaško pomoč. Toda predsedniki pred Trumpom so takšno sodelovanje utemeljili kot vprašanje nacionalne varnosti, denimo zaradi boja proti terorizmu.

Sedanji vrhovni poveljnik javno oznanja, da je kršenje človekovih pravic pripravljen spregledati zaradi dobičkov ameriških podjetij in služb, ki jih dajejo Američanom. »Njegov kratkoročni, trgovski pristop ne spodkopava samo tistih, ki si prizadevajo za demokratske spremembe v svojih državah, pač pa ZDA odvzema ključni vzvod pritiska pri čezmejnih strateških interesih,« je poudarila Elisa Massimino, nekdanja predsednica organizacije za varovanje človekovih pravic Human Rights First.

Preberite še: