V nadaljevanju preberite:

Dragulji italijanske kraljeve družine so leta 1946, le tri dni po referendumu o ureditvi države kot monarhije ali republike, pristali v depoju Banke Italije. Dobrih 75 let jih ni videl nihče, zdaj jih dediči zadnjega italijanskega kralja Umberta II. prvič uradno zahtevajo zase. Prepričani so, da v zgodbi o povojni konfiskaciji imetja kraljevske rodbine Savojskih predstavljajo izjemo, po spodleteli mediaciji napovedujejo tožbo proti državi.

Umberto II. je bil na prestolu le dober mesec dni, od 9. maja do ukinitve monarhije po referendumu oziroma zapustitve Italije 13. junija 1946, kar mu je dodelilo vzdevek »majskega kralja«, a dediščina tega ozkega izseka iz zgodovine Italijane še vedno zaposluje. Italijanska država je imetje kraljeve družine nacionalizirala, vendar so štirje dediči zadnjega kralja prepričani, da to za kraljevske dragulje ne velja.

Ti so že več kot 75 let deponirani v Banki Italije. Sestavlja jih 6732 diamantov in okoli 2000 biserov, vdelanih v nakit, ki so ga ob različnih priložnostih nosile italijanske kraljice in princese, Umberto II. pa jih je dal deponirati v banko 5. junija 1946, le nekaj dni, preden je zapustil Italijo in se ustalil v portugalskem mestu Cascais.