Še eno pomembno višanje ameriških obrestnih mer
Še eno veliko višanje obresti Fed spravlja v strah ameriške lastnike delnic, kupce stanovanj in gospodarstvo, ki za delovanje potrebuje kredite, za glavo pa se držijo tudi številni ekonomisti. Bojijo se namreč velike upočasnitve gospodarske rasti ter povečanja brezposelnosti, močni dolar pa naj bi še naprej delal težave tudi drugim državam sveta.
V boju proti inflaciji, ki je avgusta štela 8,3 odstotka, je ameriška centralna banka v sredo sklenila še eno pomembno povečanje obrestnih mer, že tretjič za 75 bazičnih točkxw. Med 3 in 3,25 odstotne obrestne mere so najvišje po finančni krizi iz leta 2008 in ekonomisti vse pogosteje napovedujejo trdi pristanek gospodarstva s povečano brezposelnostjo, ki je zdaj zelo nizka. Sam predsednik Fed Jerome Powell ne ve, ali bo proces vodil do recesije, nekateri drugi verjamejo, da so že sredi nje. Fed do konca leta nakazuje porast obresti med 4 in 4,5 odstotka ter še več v letu 2023.
Ameriškim borzam kot S&P 500 in Dow Jones so po naznanitvi novega višanja obrestnih mer padle vrednosti, Powell pa je napovedal nadaljevanje sedanje usmeritve »do končanja posla«, torej do znižanja v štirih desetletjih rekordne inflacije. To naj bi sklesali do dveh odstotkov, ameriški ekonomisti pa se bojijo vplivov na trg dela in gospodarstvo nasploh. Predsednik Fed je poudaril, da je treba nujno opraviti z inflacijo, pa čeprav bi si želel, da bi bila na voljo manj boleča pot do tega cilja. »Pa je ni,« je povedal na tiskovni konferenci.
Obrestne mere pomembno višajo tudi številne druge centralne banke, med njimi minuli teden Evropska centralna banka, dolar pa je vendarle rezervna svetovna valuta in hitra rast njegove vrednosti v primerjavi z drugimi valutami ne napoveduje nič dobrega svetovnemu gospodarstvu. Tega že zdaj zaznamujejo kitajske težave zaradi strogih karanten sredi pandemije covida-19, evropske energetske in druge napetosti ter vse nevarnejša ruska vojna v Ukrajini.
Meritve vrednosti dolarja v primerjavi z valutami največjih ameriških trgovinskih partneric kažejo največjo rast po letu 1985 in ne preseneča, da kapital še naprej beži k višjim ameriškim obrestnim meram in investicijam. Še posebej velike težave se napovedujejo državam v razvoju, na septembrskem zasedanju ECB pa je letošnjo 12 odstotno zmanjšanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem za zaskrbljujočo označila tudi predsednica Christine Lagarde.
