Spodletelo pometanje pod preprogo

Ko duh uide iz steklenice, je škandal težko zajeziti, in tako se tudi zadeva Benalla, ki zadnje dneve vznemirja francosko javnost, vse bolj spreminja v afero Macron. Zakaj? Ker je težko sprejeti, da je Emmanuel Macron tako dolgo in še naprej bolj kot ne tiho, Francozi pa bi hoteli slišati tudi jasno predsednikovo mnenje o njegovem nasilnem sodelavcu Alexandru Benallaju. Včeraj se je pred posebno parlamentarno komisijo moral zagovarjati notranji minister Gérard Collomb.

Škandal, v katerega se vse bolj pogrezata vladajoča politika in predsednik države, je izbruhnil pred dnevi, ko se je izkristaliziralo, da je Alexandre Benalla »policist«, ki se je, kot je razvidno na več videoposnetkih, fizično znesel nad enim od protestnikov (in zatem še nad protestnico), ki so se na pariškem trgu Contrescarpe povezali za prvi maj. Predsednikov tesni sodelavec, svetovalec, varnostnik, vodja misije ..., kakor Benallaja označujejo francoski mediji, se je v petem okrožju za enim od udeležencev shoda grobo zapodil v čeladi z vizirjem, torej v opravi varuhov reda in miru. Ker sam ni policist, mu policijska oprema ne pritiče, kakor ni bil, kot je vse bolj jasno, sploh pristojen za nič, kar si je drznil početi. Potem ko so ga očividci večkrat posneli, so nasilni prizori, ki jih je zagrešil, zakrožili po spletu ... Pri Le Mondu so naknadno, 18. julija, izbrskali, da je nasilnež sodelavec Elizejske palače in da ga je, če poenostavimo, že na začetku maja poklical na zagovor direktor predsednikovega kabineta Patrick Strzoda in ga suspendiral za dva tedna. Toda »najhujša kazen, ki je kadarkoli doletela koga na tako pomembnem položaju« (samo še eno opozorilo, pa boste odpuščeni, so ga menda resno posvarili v Elizeju), se je mnogim zdela smešno premila. Zato je završalo, ko so novinarji še opazili, da je Benalla stal prav tako ob veselem avtobusu francoskih nogometašev, ki jih je po zmagi v Rusiji na Elizejskih poljanah svečano sprejel predsednik Macron. Potem ko so mediji zagnali vik in krik, je sodišče vendarle odprlo preliminarno preiskavo o Benallajevi nasilnosti in domnevni zlorabi položaja.
 

Na zagovor

Zadržani Emmanuel Macron je hotel nadležna vprašanja medijev sprva preslišati in jih nato odpraviti le z besedami, češ, »republika je neomajana«, zdaj pa je jasno, da Francozi niso zadovoljni z njegovim brezbrižnim zamahom: škandala, v katerega je domnevno vpletena tudi policija, ne bodo mogli pomesti pod preprogo. Pred posebno parlamentarno preiskovalno komisijo se je moral zatorej včeraj zagovarjati notranji minister Gérard Collomb, ki je bil s primerom seznanjen že maja. Ker je kljub temu ves čas molče stal križemrok, so njegov odstop zahtevali tako na levem kakor na desnem polu opozicije; denimo radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je afero brž označil za francoski Watergate. Minister Collomb si je včeraj poskusil umiti roke, češ da bi morali 26-letnega Benallaja kaznovati bodisi v kabinetu predsednika Macrona bodisi na prefekturi. Takšno prelaganje krivde, ki da ni njegova, je nato trajalo več ur. Za njim so preizpraševali še prefekta pariške policije Michela Delpuecha, ki je odgovornost (prav tako) prevalil na Elizej.


 

​Težave v macroniji

Da afere, ki po trditvah nekaterih namiguje na vzporednost nekakšne »paramilice« v vrhu francoske države (med drugim se postavlja vprašanje, od kod Benallaju policijska oprava: ob čeladi z vizirjem je nosil napis policija, denimo), ne bo mogoče utišati, je bilo sploh jasno minuli konec tedna, ko so vložili obtožnico proti peterici, vpleteni v afero: ob Benallaju še proti Vincentu Crasu iz vrst macronizma (1. maja je bil prav tako na trgu Contrescarpe) ter proti trem (suspendiranim) uslužbencem s pariške policijske prefekture. Naposled se je v nedeljo zvečer končno pomujal tudi predsednik Macron, ki je poklical k sebi v Elizej nekatere vodilne politike in zatem obsodil »šokantno vedenje« svojega zdaj že nekdanjega sodelavca ter dejal, da se nihče »ne sme izogniti kazni za nesprejemljiva dejanja«. Pristavil je, da so že začeli tri preiskave (sodno, parlamentarno in upravno). Očitno se je le zavedel, da afera Benalla dobiva državne razsežnosti in bi lahko še zamajala macronijo, ki ji po javnomnenjskih anketah kaže vse slabše.