Spravljivi toni strateških rivalov
Na evropski strani so označili pogajanja za plodna, a ključna ne bo analiza besed, marveč dejanj.
Odpri galerijo
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je dosežke vrha, na katerem je Kitajsko zastopal premier Li Keqiang, označil za preboj. Foto Reuters
Bruselj – Ohranjanje na pravilih temelječega trgovinskega sistema s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) v njegovem jedru, mednarodna pravila o industrijskih subvencijah, odpravljanje omejitev pri dostopu do trga, napredek pri dvostranskem investicijskem sporazumu ter spoštovanju geografskih označb izdelkov.
To je le nekaj glavnih točk in ciljev iz skupne izjave z vrha EU in Kitajske, ki je potekal v zapletenih časih na robu trgovinske vojne. Poleg tega je na stari celini čedalje več očitkov Pekingu, da poskuša razklati Unijo, in to tako z dvostranskim delovanjem kot s pobudami, kakršna je 16+1.
Premier Li Keqiang je na tiskovni konferenci, na kateri je govoril v družbi prvega človeka evropskega komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, nastopil precej samozavestno. Med vrsticami je izrekel tudi kakšen ostrejši očitek.
»Mora obstajati domneva o nedolžnosti,« je Li povedal v povezavi z zahtevo po enaki, nediskriminatorni obravnavi kitajskih podjetij in naložb. Omenil je tehnologijo 5G, pri kateri da doslej ni bilo pritožb o vohunjenju. Odnose z EU je videl predvsem z logiko čedalje širših skupnih interesov, s katerimi naj bi zmanjšali medsebojne razlike.
»To je dobro za kitajske reforme in odpiranje ter evropsko enotnost in blaginjo,« je ocenil Li. Tudi Peking si želi, da bi čim prej sklenili dvostranski investicijski sporazum. Cilj je prihodnje leto.
V Junckerjevih očeh so odnosi s Kitajsko prednostna naloga za EU. Zgolj blagovna menjava med njima znaša 1,5 milijarde evrov na dan. Na leto je EU lani po podatkih Eurostata pridelala približno 185 milijard evrov trgovinskega primanjkljaja. Nasploh Juncker pričakuje, da bi morali v medsebojnih odnosih doseči boljšo uravnoteženost in raven recipročnosti.
V zadnjem obdobju je Unija do Kitajske bolj pazljiva, realistična. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po zadnjem vrhu EU razglasil, da je obdobje evropske naivnosti do Kitajske minilo. Tusk je doseženo na tokratnem vrhu označil za preboj.
»Pogajanja so bili težka, a plodna,« je povedal. Do zadnjega ni bilo jasno, ali bo skupna izjava sprejeta. Kitajska je privolila, da bi v okviru reforme WTO razpravljali o industrijskih subvencijah. Tako EU kot ZDA že dolgo ostro kritizirajo državno pomoč jeklarski industriji. Tudi prisilnega tehnološkega transferja (iz Evrope v kitajska podjetja) ne bo, so zapisali v skupni izjavi.
Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev je eno od vodil EU. Peking naj bi začel izpolnjevati tudi obljube o zagotavljanju enakovrednega vzajemnega dostopa do trgov. Doslej je bilo na tem področju veliko več besed kot dejanj, se glasi kritika iz Bruslja. Ne glede na ameriške kritike EU ostaja odprta za kitajsko tehnologijo 5G.
Juncker je opozoril, da v EU niso vzeli na muho konkretnih ponudnikov ali dežel. Dostop na odprto evropsko tržišče naj bi bil odvisen od upoštevanja pravil. A pri tehnologijah, kot je 5G, bi večja pazljivost držav morala biti samoumevna. Nova strateška ocena EU je, da Kitajska ni le partnerica za sodelovanje in pogajanja, marveč tudi gospodarska tekmica v boju za tehnološko vodstvo in sistemska rivalka, ki spodbuja alternativne modele upravljanja.
To je le nekaj glavnih točk in ciljev iz skupne izjave z vrha EU in Kitajske, ki je potekal v zapletenih časih na robu trgovinske vojne. Poleg tega je na stari celini čedalje več očitkov Pekingu, da poskuša razklati Unijo, in to tako z dvostranskim delovanjem kot s pobudami, kakršna je 16+1.
Premier Li Keqiang je na tiskovni konferenci, na kateri je govoril v družbi prvega človeka evropskega komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika evropskega sveta Donalda Tuska, nastopil precej samozavestno. Med vrsticami je izrekel tudi kakšen ostrejši očitek.
Domneva nedolžnosti
»Mora obstajati domneva o nedolžnosti,« je Li povedal v povezavi z zahtevo po enaki, nediskriminatorni obravnavi kitajskih podjetij in naložb. Omenil je tehnologijo 5G, pri kateri da doslej ni bilo pritožb o vohunjenju. Odnose z EU je videl predvsem z logiko čedalje širših skupnih interesov, s katerimi naj bi zmanjšali medsebojne razlike.
»To je dobro za kitajske reforme in odpiranje ter evropsko enotnost in blaginjo,« je ocenil Li. Tudi Peking si želi, da bi čim prej sklenili dvostranski investicijski sporazum. Cilj je prihodnje leto.
Res konec evropske naivnosti?
V Junckerjevih očeh so odnosi s Kitajsko prednostna naloga za EU. Zgolj blagovna menjava med njima znaša 1,5 milijarde evrov na dan. Na leto je EU lani po podatkih Eurostata pridelala približno 185 milijard evrov trgovinskega primanjkljaja. Nasploh Juncker pričakuje, da bi morali v medsebojnih odnosih doseči boljšo uravnoteženost in raven recipročnosti.
Nova strateška ocena EU je, da Kitajska ni le partnerica za sodelovanje in pogajanja, marveč tudi gospodarska tekmica v boju za tehnološko vodstvo in sistemska rivalka, ki spodbuja alternativne modele upravljanja.
V zadnjem obdobju je Unija do Kitajske bolj pazljiva, realistična. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po zadnjem vrhu EU razglasil, da je obdobje evropske naivnosti do Kitajske minilo. Tusk je doseženo na tokratnem vrhu označil za preboj.
»Pogajanja so bili težka, a plodna,« je povedal. Do zadnjega ni bilo jasno, ali bo skupna izjava sprejeta. Kitajska je privolila, da bi v okviru reforme WTO razpravljali o industrijskih subvencijah. Tako EU kot ZDA že dolgo ostro kritizirajo državno pomoč jeklarski industriji. Tudi prisilnega tehnološkega transferja (iz Evrope v kitajska podjetja) ne bo, so zapisali v skupni izjavi.
Pazljivost samoumevna
Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev je eno od vodil EU. Peking naj bi začel izpolnjevati tudi obljube o zagotavljanju enakovrednega vzajemnega dostopa do trgov. Doslej je bilo na tem področju veliko več besed kot dejanj, se glasi kritika iz Bruslja. Ne glede na ameriške kritike EU ostaja odprta za kitajsko tehnologijo 5G.
Juncker je opozoril, da v EU niso vzeli na muho konkretnih ponudnikov ali dežel. Dostop na odprto evropsko tržišče naj bi bil odvisen od upoštevanja pravil. A pri tehnologijah, kot je 5G, bi večja pazljivost držav morala biti samoumevna. Nova strateška ocena EU je, da Kitajska ni le partnerica za sodelovanje in pogajanja, marveč tudi gospodarska tekmica v boju za tehnološko vodstvo in sistemska rivalka, ki spodbuja alternativne modele upravljanja.
