Svet zahteva konec ruske agresije

Po Evropi in drugih celinah je v znak solidarnosti z Ukrajino na tisoče ljudi odšlo na ulice.
Fotografija: Več kot 100.000 nasprotnikov Putinove agresije se je v Berlinu sprehodilo do Brandenburških vrat. FOTO: Odd Andersen/AFP
Odpri galerijo
Več kot 100.000 nasprotnikov Putinove agresije se je v Berlinu sprehodilo do Brandenburških vrat. FOTO: Odd Andersen/AFP

»Ko bo padel zadnji ukrajinski vojak, bo Rusija prišla po preostalo Evropo, po vsakega izmed vas. Svet je v nevarnosti,« je pisalo na velikem transparentu, ki so ga na shodu proti ruskemu napadu v središču Madrida razgrnili predstavniki ukrajinske diaspore v Španiji. Odeti v embleme svoje domovine so vzklikali »Ne vojni« in mimoidoče na Gran Víi nagovarjali, naj se jim pridružijo, saj da je to tudi boj Evrope, ne le Ukrajine.

»Hočem mir, ne vojne,« je za Delo dejala ena izmed udeleženk shoda. »V Ukrajini živijo moji otroci in vnuki,« se je zlomila. Za zdaj so na varnem, ji je še uspelo povedati, nato pa so solze preglasile besede, kakor da noče niti pomisliti, kaj bi se v prihodnjih urah, dneh lahko zgodilo na drugem koncu stare celine.

V Madridu se je po ocenah oblasti zbralo okoli 35.000 ljudi, protesti proti ruski agresiji nad Ukrajino pa so potekali tudi po drugih evropskih prestolnicah. Najbolj množičen je bil shod v Berlinu, kjer se je več kot 100.000 ljudi sprehodilo do Brandenburških vrat in vmes pozivalo h končanju vojne. Mnogi so bili odeti v barve ukrajinske zastave, število udeležencev pa je po poročanju medijev močno preseglo pričakovanja. Velik protest je bil tudi v središču Prage. Množico okoli 80.000 ljudi je nagovoril premier Petr Fiala, ki je spomnil, da se je Češka pred več kot petdesetimi leti znašla v podobnem položaju kot danes Ukrajina, ko so sovjetski tanki zatrli praško pomlad. Ta izkušnja je po njegovih besedah »eden od razlogov, zakaj ne moremo dopustiti, da se s tanki poskuša uničiti željo po svobodi in demokraciji«.

Že dan prej se je dobrih 30.000 ljudi z enakim sporočilo zbralo v Talinu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na twitterju zahvalil estonskemu ljudstvu in predsedniku države Alarju Karisu za podporo v težkih časih, demonstracije pa označil za »največje v sodobni zgodovini Estonije«. Tuje agencije so poročale o shodih tudi drugod po svetu, od ZDA, Argentine, Irana, Avstralije do Japonske. Manjši protest je v soboto potekal tudi v Ljubljani.

API IMPORT
API IMPORT

Kremelj nad protestnike

Proti vojni so po poročanju agencije Reuters prav tako protestirali v več deset mestih po Rusiji, med njimi v Moskvi in Sankt Peterburgu, organi pregona pa so pri tem pridržali vsaj 2000 ljudi. Skupno število aretiranih je od začetka vojne preseglo 5500. Demonstracije, na katere so ljudje prišli z najrazličnejšimi transparenti, ki so pozivali h končanju vojne, so sovpadle s sedmo obletnico umora ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, marsikje pa je število policistov, ki so spremljali shode, preseglo število protestnikov. Med aretiranimi je bil vsaj en novinar.

Preberite še:

Komentarji: