Zaključno slovesnost na Harvardu zaznamovali politični pritiski

Tudi na četrtkovi zaključni slovesnosti na Harvardu je bilo čutiti pridih političnih pritiskov iz Washingtona, ki univerzi delo otežujejo, vse odkar je predsednik Donald Trump. Harvard je s tem, ko je glavno besedo podelil nekdanjemu priseljencu in trenutnemu profesorju, pokazal, da ne namerava vreči puške v koruzo.  

Trumpova administracija je pod krinko boja proti antisemitizmu vodila kampanjo proti tej najstarejši univerzi v ZDA – najprej z odvzemom akreditacije za vizumski program SEVP, ki omogoča sprejem mednarodnih študentov, nato pa še z grožnjami glede financiranja, oceno ideološke usmerjenosti zaposlenih in študentov ter zahtevo, da univerza preda dokumente vseh študentov, ki so sodelovali v propalestinskih protestih. Sodna odločba je izvajanje ukrepov sicer začasno ustavila, a strah pred nadaljnjimi pritiski ostaja. 

»Harvard se mora začeti lepše obnašati. S trenutnim obnašanjem si koplje čedalje globljo luknjo,« je ukrepe branil ameriški predsednik. 

V nič kaj prijetnem politično obarvanem ozračju je bil osrednji govornik na letošnji zaključni slovesnosti zdravnik, pisatelj in harvardski profesor Abraham Verghese. Profesor, ki se je rodil v Etiopiji indijskim staršem in ki je v ZDA prišel kot študent, je bil popoln odgovor na pritisk vlade: »Ko se ljudje, ki so zakonito v tej državi, bojijo, da bodo brez razloga pridržani ali izgnani, je morda prav, da spregovori nekdo, kot sem jaz.«

V Etiopiji rojeni pisatelj in profesor Abraham Verghese. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Kljub temu da je Vergheseju manjkal renome njegovih predhodnikov – prejšnja leta so imeli med drugim govor Barack Obama, Angela Merkel, Tom Hanks, Mark Zuckerberg in Steven Spielberg –, je bil njegov nastop jasen odgovor Trumpovi vladi, ki ogroža prihodnost številnih mednarodnih študentov. 

V kampusu so med slovesnostjo potekali tudi protesti. Judovski diplomant Jacob Miller je poudaril, da je »antisemitizem resen problem, a ga ti ukrepi ne rešujejo. Kvečjemu so bili ustvarjeni z namenom, da nas še bolj razdelijo.« Tudi izraelski študent Eylam je bil kritičen: »To škodi tudi nam, priseljencem. To nima smisla.«

Večina študentov meni, da gre za politično motiviran vladni napad na svobodo govora, raznolikost in neodvisnost univerze.