
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dober teden pred zagroženimi kazenskimi carinami za številne države je ameriški predsednik Donald Trump naznanil dogovor z Japonsko, Indonezijo in Filipini. Dežela vzhajajočega sonca, četrto ali peto največje gospodarstvo na svetu, bo v ZDA investirala 550 milijard dolarjev, kar naj bi ustvarilo 100.000 delovnih mest, ter plačevala 15-odstotne carine, sama pa bo na široko odprla trge za vse ameriške izdelke z avtomobili in rižem vred. Kako se bo odločila Evropska unija?
Oče doktrine Najprej Amerika je doslej sklenil trgovinske dogovore z Veliko Britanijo, Vietnamom, Filipini, Indonezijo in Japonsko, v vseh primerih veliko ugodnejše za svojo državo kot za druge podpisnice. Te se bodo vendarle izognile še višjim carinam, v japonskem primeru tudi na izvoz jekla, aluminija in avtomobilov. Proizvodnja zadnjih zaposluje osem odstotkov japonske delovne sile, z novim sporazumom se bodo izognili količinskemu omejevanju avtomobilskega izvoza v ZDA.
Poleg obsežnejšega investiranja v ZDA bo morala Japonska lastne trge odpreti ameriškim izdelkom, kot so avtomobili, tovornjaki, riž in drugi kmetijski pridelki, ki so jih doslej puščali pred vrati. Trump to imenuje pravičnejša trgovina, partnerice pa bo moral šele prepričati, da je odpiranje trgov za ameriške izdelke dobro tudi zanje. Predsednikov trgovinski svetovalec Peter Navarro verjame, da lahko države brez večjih težav prenesejo ameriške carine, tiste, ki so Američane doslej najbolj privijale s svojimi, še lažje od drugih.
To je po njegovem razlog, da Trumpova trgovinska gorjača vsaj za zdaj še ne prinaša inflacije, državna blagajna pa je že bogatejša za več kot sto milijard dolarjev. Še več naj bi jih prinesli ameriški delavci. Carine na ves ameriški izvoz bodo odpravili tudi Filipini in Indonezija ter sami plačevali 19-odstotne carine na svoj izvoz v ZDA. Konec tedna bo republikanski prvak poleg igranja golfa na tamkajšnjih golfiščih »rafiniral« že sklenjen trgovinski sporazum z Veliko Britanijo. Ni še znano, ali bodo razpravljali o morebitnih britanskih omejitvah za ameriške tehnološke velikane.
Republikanski prvak pri Filipinih ni skrival vojaškega vidika sporazumov. Politik, ki noče plačevati vloge svetovnega policaja, je ob obisku filipinskega predsednika Ferdinanda Marcosa ml. govoril tudi o sodelovanju vojsk obeh držav. Pri Indoneziji si je po lastnih besedah pridobil še tamkajšnje zaloge kritičnih surovin, potrebnih za najnovejše vojaške in civilne tehnologije. Filipini so v strahu pred kitajskimi ozemeljskimi apetiti v soseščini, tako kot Indonezija in številne druge države jih skrbi poplava poceni kitajskih izdelkov.
Največji udarec trumponomike je namenjen prav Pekingu, ki ga v Washingtonu vidijo kot najpomembnejšega tekmeca za gospodarsko in vojaško prevlado na svetu. Nadaljevanje pogajanj je na dnevnem redu, toda ali lahko država s politiko agresivnega prevzemanja proizvodnje drugih držav sploh privoli v nove ameriške zahteve?
Druga tarča Trumpove trgovinske jeze je Evropska unija, ki je doslej velikopotezno izvažala v ZDA ter ameriškim izdelkom omejevala pot s carinskimi in necarinskimi ovirami. Zdaj ji grozijo visoke carine na prodajo izdelkov v najpomembnejšo trgovinsko partnerico, paziti mora tudi na nadaljevanje ameriškega varnostnega dežnika.
V številnih prestolnicah so zadovoljni s Trumpovo novo ostrino do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga obtožuje nepripravljenosti na premirje v Ukrajini, morebitne kazenske carine na kupce ruskih fosilnih goriv pa bi lahko Kremelj še bolj razjezile. Trump se je sredi meseca spraševal, ali bi države Evropske unije sploh branile ZDA pred morebitnimi napadi. Za Veliko Britanijo ima o tem manjše dvome in naj bi ji tudi zato omogočil ugodnejši trgovinski dogovor. Pogosti tarči ruskih groženj je dal po ocenah opazovalcev že pripeljati jedrsko orožje, britanska in ameriška letalonosilka sta v minulih dneh kazali skupno vojaško moč tudi v Tihem oceanu.
Komentarji