Umrl je Pérez de Cuéllar, star je bil sto let
Pečat je pustil z mirovnimi prizadevanji, dejavno je bil vključen v premirje med iransko-iraško vojno, o njem trdijo, da je bil »pacifist po poklicu in naravi«.
Odpri galerijo
Velja za enega najpomembnejših Perujcev moderne dobe. Njegovo vodenje Združenih narodov je zaznamoval tudi boj proti svetovni lakoti. FOTO: AFP
Umrl je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Javier Pérez de Cuéllar, na tem položaju je deloval med letoma 1982 in 1991. Pečat je pustil z mirovnimi prizadevanji, dejavno je bil vključen v premirje med iransko-iraško vojno, o njem trdijo, da je bil »pacifist po poklicu in naravi«. Umrl je doma v Limi, star je bil sto let.
Velja za enega najpomembnejših Perujcev moderne dobe. Njegovo vodenje Združenih narodov je zaznamoval tudi boj proti svetovni lakoti, izpustitev ameriških talcev v Libanonu, konec spopadov v Zahodni Sahari, vodil je mirovne pogovore med državljansko vojno v Salvadorju, Kambodži in Nikaragvi, za svoj največji dosežek pa je označil neodvisnost Namibije leta 1990, saj je šlo za eno zadnjih kolonialnih enklav afriške celine. Med neuspehe si je štel, da ni preprečil falklandske vojne.
Umrl je doma v miru, njegovo zdravstveno stanje se je poslabšalo v zadnjem tednu. Novico o njegovi smrti je sporočil sin Francisco Pérez de Cuéllar.
Rojen je bil v družini višjega srednjega razreda v Limi, šolal se je v katoliških šolah, po izobrazbi je bil pravnik, večino poklicne kariere je preživel zunaj Peruja. Na diplomatskih položajih je deloval v Veliki Britaniji, Boliviji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Švici, Venezueli, Franciji …
Zaradi priljubljenosti je leta 1995 sprejel izziv, da kandidira za perujskega predsednika, toda premočno ga je premagal Alberto Fujimori. Kasneje so ugotovili, da so ga po Fujimorovem naročilu med kampanjo sistematično nadzorovali. Po padcu Fujimorevega režima leta 2000 je postal vodja vlade za narodno spravo, kot premier je razkril široko korupcijsko mrežo.
Stoti rojstni dan je praznoval 19. januarja letos, pogreb bo jutri v Limi.
Velja za enega najpomembnejših Perujcev moderne dobe. Njegovo vodenje Združenih narodov je zaznamoval tudi boj proti svetovni lakoti, izpustitev ameriških talcev v Libanonu, konec spopadov v Zahodni Sahari, vodil je mirovne pogovore med državljansko vojno v Salvadorju, Kambodži in Nikaragvi, za svoj največji dosežek pa je označil neodvisnost Namibije leta 1990, saj je šlo za eno zadnjih kolonialnih enklav afriške celine. Med neuspehe si je štel, da ni preprečil falklandske vojne.
Na diplomatskih položajih je deloval v Veliki Britaniji, Boliviji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Švici, Venezueli, Franciji … FOTO: Reuters
Umrl je doma v miru, njegovo zdravstveno stanje se je poslabšalo v zadnjem tednu. Novico o njegovi smrti je sporočil sin Francisco Pérez de Cuéllar.
Rojen je bil v družini višjega srednjega razreda v Limi, šolal se je v katoliških šolah, po izobrazbi je bil pravnik, večino poklicne kariere je preživel zunaj Peruja. Na diplomatskih položajih je deloval v Veliki Britaniji, Boliviji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi, Švici, Venezueli, Franciji …
Zaradi priljubljenosti je leta 1995 sprejel izziv, da kandidira za perujskega predsednika. FOTO: Reuters
Zaradi priljubljenosti je leta 1995 sprejel izziv, da kandidira za perujskega predsednika, toda premočno ga je premagal Alberto Fujimori. Kasneje so ugotovili, da so ga po Fujimorovem naročilu med kampanjo sistematično nadzorovali. Po padcu Fujimorevega režima leta 2000 je postal vodja vlade za narodno spravo, kot premier je razkril široko korupcijsko mrežo.
Stoti rojstni dan je praznoval 19. januarja letos, pogreb bo jutri v Limi.
