V nadaljevanju preberite:

Medtem ko so države na podnebni konferenci COP27 v Egiptu utrjevale zaveze za ustavitev krčenja gozdov do leta 2030, so v Boliviji požari požirali na tisoče hektarov gozdov, namesto katerih bodo kmalu posejani soja, koruza in sirek, čez nekaj let pa bodo nanje naselili govedo. O krčenju tropskih gozdov v Boliviji se ne piše veliko, ker v sosednji veliko večji Braziliji pospešeno uničujejo amazonski deževni gozd. Toda intenzivnost podiranja dreves v Boliviji je tolikšna, da ima ta južnoameriška država tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov, takoj za Brazilijo in DR Kongo.

Lani je Bolivija po podatkih okoljske nevladne organizacije Friends of Nature (FAN) izgubila skoraj 300.000 hektarov gozdov, s čimer je po stopnji uničevanja primarnih tropskih gozdov s tretjega mesta izrinila Indonezijo. Od leta 1986 do 2020 pa je Bolivija izgubila nekaj več kot osem milijonov hektarov ali 14 odstotkov vseh gozdov, kar je približno toliko kot območje v velikosti Avstrije. Intenzivnost deforestacije se zadnja leta povečuje, vladna politika pa jo podpira z zakonodajo, s proračunskim denarjem ter koruptivnimi politiki in državnimi uradniki.