Uvajanje politike nedobrodošlice
Vlada Sebastiana Kurza uvaja restriktivno azilno in priseljensko politiko.
Odpri galerijo
Kancler Sebastian Kurz (levo) in podkancler Heinz-Christian Strache predstavljata ukrepe po vladni seji. FOTO: Leonhard Foeger/REUTERS
Avstrijska vlada se je odločila, da bo zaostrila priseljensko politiko. Prišlekom bodo zasegli denar in mobilne telefone, hkrati bodo pospešili postopek deportacije nezaželenih ljudi.
»Namerno smo se lotili boja proti nezakoniti migraciji in zlorabam azila,« je po vladni seji povedal novinarjem avstrijski kancler Sebastian Kurz iz vodilne ljudske stranke. Notranji minister Herbert Kickl, ki prihaja iz manjše koalicijske partnerice, svobodnjaške stranke, je izjavil, da vlada načrtuje »tako restriktivno azilno politiko, kolikor je le mogoče«.
Vladne ukrepe mora potrditi še parlament, a tam ne gre pričakovati težav, saj imajo v njem večino poslanci iz vladajoče desničarske »modro-turkizne« koalicije, ki z ostrejšo politiko do pribežnikov zgolj izpolnjujejo predvolilne obljube in uresničujejo načrte, ki so jih zapisali v koalicijsko pogodbo. »Naredili smo to, zaradi česar so nas izvolili,« je izjavil Kurz.
Med predlaganimi ukrepi je strogo izpolnjevanje »dublinskega sporazuma« o vračanju migrantov v tisto državo Evropske unije, kamor so najprej pribežali. Pospešili bodo tudi deportacijo prosilcev za azil, ki so storili kazniva dejanja, pa čeprav še niso polnoletni. Vlada se je prav tako odločila, da bo te migrante po končani zaporni kazni namestila v posebnih zbirnih centrih, kjer bodo čakali na izgon iz države.
Še bolj bodo omejili pravico do gibanja tistim, ki so jim zavrnili prošnje za azil, s šestih na deset let bodo podaljšali tudi obdobje, ko si tisti, ki so dobili azil, prislužijo polnopravno državljanstvo. Hkrati bodo naložili več dela zdravstvenemu osebju, saj bo moralo prijaviti oblastem vsakega zavrnjenega prosilca za azil, ki je pri njih končal zdravljenje, saj je bila bolezen doslej pogosto razlog, da teh ljudi niso deportirali.
Odslej tako kot v sosednjih Nemčiji in Švici tudi v Avstriji državne »usluge« pribežnikom ne bodo več brezplačne. Odvisne bodo od tega, koliko denarja bo imel pri sebi pribežnik, ko se bo dokopal do Avstrije, a tam mu bodo za namestitev, oskrbo in postopek pridobivanja azila lahko zaračunali tudi do 840 evrov. Prav tako jim bodo začasno odvzeli mobilne telefone in prek njih preverili njihovo identiteto ter poskusili ugotoviti, od kod in po kateri poti so prišli.
Pregledovanje žepov
Hkrati bodo po besedah podkanclerja in svobodnjaškega voditelja Heinz-Christiana Stracheja prek podatkov na telefonih odkrivali, ali prosilci za azil nemara v preteklosti niso zagrešili kaznivega dejanja. Ti ukrepi ne bodo udarili po žepu le prišlekov, zanje bodo plačali tudi avstrijski davkoplačevalci. Po besedah notranjega ministra bodo potrebovali dodatno delovno silo, ki bo pregledovala »žepe« prosilcem za azil in preverjala podatke na njihovih telefonih. Ti dodatni stroški lahko narastejo celo do dveh milijonov evrov.
V Avstrijo se je med najhujšo begunsko krizo leta 2015 zateklo približno 150.000 pribežnikov, kar je približno 1,7 odstotka tamkajšnjega prebivalstva, ki šteje okoli 8,7 milijona ljudi. Zato je bila begunska problematika glavna tema lanskih volitev, na katerih je izgubila oblast socialdemokratska stranka. V severni sosedi bodo zaostrili azilno politiko, čeprav se je po včeraj objavljenih podatkih število prosilcev za azil letos opazno zmanjšalo. V prvem četrtletju je vložilo prošnjo 3992 migrantov, kar je skoraj 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani oziroma najmanj od leta 2013. Velika večina med njimi je Sircev, ki jim v 90 odstotkih odobrijo prošnje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prosilo za azil tudi 661 Afganistancev, a so več kot polovici zavrnili prošnje.
Na načrtovane ukrepe so se borci za človekove pravice začeli odzivati, še preden so jih vladni predstavniki uradno predstavili. V mednarodni organizaciji Amnesty International so v začetku tedna opozorili, da bodo avstrijske oblasti z njimi dosegle zgolj to, da bosta negotovost in nezaupanje med prebivalstvom še večja. Po njihovem mnenju je izolacija pribežnikov, ki jih avstrijska vlada obravnava kot potencialne »goljufe« in »varnostno grožnjo«, nevarna za miroljubno sobivanje avstrijskega prebivalstva.
»Namerno smo se lotili boja proti nezakoniti migraciji in zlorabam azila,« je po vladni seji povedal novinarjem avstrijski kancler Sebastian Kurz iz vodilne ljudske stranke. Notranji minister Herbert Kickl, ki prihaja iz manjše koalicijske partnerice, svobodnjaške stranke, je izjavil, da vlada načrtuje »tako restriktivno azilno politiko, kolikor je le mogoče«.
Vladne ukrepe mora potrditi še parlament, a tam ne gre pričakovati težav, saj imajo v njem večino poslanci iz vladajoče desničarske »modro-turkizne« koalicije, ki z ostrejšo politiko do pribežnikov zgolj izpolnjujejo predvolilne obljube in uresničujejo načrte, ki so jih zapisali v koalicijsko pogodbo. »Naredili smo to, zaradi česar so nas izvolili,« je izjavil Kurz.
Med predlaganimi ukrepi je strogo izpolnjevanje »dublinskega sporazuma« o vračanju migrantov v tisto državo Evropske unije, kamor so najprej pribežali. Pospešili bodo tudi deportacijo prosilcev za azil, ki so storili kazniva dejanja, pa čeprav še niso polnoletni. Vlada se je prav tako odločila, da bo te migrante po končani zaporni kazni namestila v posebnih zbirnih centrih, kjer bodo čakali na izgon iz države.
Grška »grožnja«
»Čedalje več migrantov po južni balkanski poti«, je bil včeraj naslov članka v avstrijskem časniku Standard, v katerem opisujejo, da se število pribežnikov prek Balkana povečuje. Hkrati opozarjajo, da utegne to število narasti zaradi odločitve grškega državnega sveta, najvišjega administrativnega sodišča v državi, da lahko pribežniki, ki so zaprosili za azil, zapustijo grške otoke, od koder se do zdaj niso smeli premakniti in se svobodno gibati po Grčiji.
»Čedalje več migrantov po južni balkanski poti«, je bil včeraj naslov članka v avstrijskem časniku Standard, v katerem opisujejo, da se število pribežnikov prek Balkana povečuje. Hkrati opozarjajo, da utegne to število narasti zaradi odločitve grškega državnega sveta, najvišjega administrativnega sodišča v državi, da lahko pribežniki, ki so zaprosili za azil, zapustijo grške otoke, od koder se do zdaj niso smeli premakniti in se svobodno gibati po Grčiji.
Še bolj bodo omejili pravico do gibanja tistim, ki so jim zavrnili prošnje za azil, s šestih na deset let bodo podaljšali tudi obdobje, ko si tisti, ki so dobili azil, prislužijo polnopravno državljanstvo. Hkrati bodo naložili več dela zdravstvenemu osebju, saj bo moralo prijaviti oblastem vsakega zavrnjenega prosilca za azil, ki je pri njih končal zdravljenje, saj je bila bolezen doslej pogosto razlog, da teh ljudi niso deportirali.
Odslej tako kot v sosednjih Nemčiji in Švici tudi v Avstriji državne »usluge« pribežnikom ne bodo več brezplačne. Odvisne bodo od tega, koliko denarja bo imel pri sebi pribežnik, ko se bo dokopal do Avstrije, a tam mu bodo za namestitev, oskrbo in postopek pridobivanja azila lahko zaračunali tudi do 840 evrov. Prav tako jim bodo začasno odvzeli mobilne telefone in prek njih preverili njihovo identiteto ter poskusili ugotoviti, od kod in po kateri poti so prišli.
FOTO: Leonhard Foeger/REUTERS
Pregledovanje žepov
Hkrati bodo po besedah podkanclerja in svobodnjaškega voditelja Heinz-Christiana Stracheja prek podatkov na telefonih odkrivali, ali prosilci za azil nemara v preteklosti niso zagrešili kaznivega dejanja. Ti ukrepi ne bodo udarili po žepu le prišlekov, zanje bodo plačali tudi avstrijski davkoplačevalci. Po besedah notranjega ministra bodo potrebovali dodatno delovno silo, ki bo pregledovala »žepe« prosilcem za azil in preverjala podatke na njihovih telefonih. Ti dodatni stroški lahko narastejo celo do dveh milijonov evrov.
V Avstrijo se je med najhujšo begunsko krizo leta 2015 zateklo približno 150.000 pribežnikov, kar je približno 1,7 odstotka tamkajšnjega prebivalstva, ki šteje okoli 8,7 milijona ljudi. Zato je bila begunska problematika glavna tema lanskih volitev, na katerih je izgubila oblast socialdemokratska stranka. V severni sosedi bodo zaostrili azilno politiko, čeprav se je po včeraj objavljenih podatkih število prosilcev za azil letos opazno zmanjšalo. V prvem četrtletju je vložilo prošnjo 3992 migrantov, kar je skoraj 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani oziroma najmanj od leta 2013. Velika večina med njimi je Sircev, ki jim v 90 odstotkih odobrijo prošnje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je prosilo za azil tudi 661 Afganistancev, a so več kot polovici zavrnili prošnje.
Na načrtovane ukrepe so se borci za človekove pravice začeli odzivati, še preden so jih vladni predstavniki uradno predstavili. V mednarodni organizaciji Amnesty International so v začetku tedna opozorili, da bodo avstrijske oblasti z njimi dosegle zgolj to, da bosta negotovost in nezaupanje med prebivalstvom še večja. Po njihovem mnenju je izolacija pribežnikov, ki jih avstrijska vlada obravnava kot potencialne »goljufe« in »varnostno grožnjo«, nevarna za miroljubno sobivanje avstrijskega prebivalstva.
