V Berlinu čutiti zaskrbljenost zaradi sporov na Zahodnem Balkanu

Nemška opozorila pred menjavami ozemelj v Srbiji in na Kosovu.

Objavljeno
29. april 2019 21.50
Posodobljeno
30. april 2019 07.49
Marjan Šarec, Angela Merkel in Emmanuel Macron v Berlinu rešujejo balkanske težave. FOTO: AFP
Berlin – Francoski predsednik Emmanuel Macron je Nemčijo nedavno razburil z omenjanjem »plodnih konfrontacij«, pri reševanju vprašanj Zahodnega Balkana pa z nemško kanclerko Angelo Merkel poskušata nastopati skupaj. V kanclersko palačo sta danes skupaj povabila udeležence tako imenovanega berlinskega procesa, med njimi tudi slovenskega premiera Marjana Šarca.

Napetosti na Zahodnem Balkanu hromijo gospodarski razvoj, opominjajo v Nemčiji, ki je tudi sprožila »berlinski proces« za spodbujanje sodelovanja. V njem poleg Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Albanije, Kosova in Črne gore sodelujeta članici EU Slovenija in Hrvaška, evropsko komisijo pa je v Berlinu predstavljala visoka predstavnica za zunanje zadeve Federica Mogherini. Gre za evropski problem in za našo stabilnost, je ocenil predsednik Macron, zato s kanclerko Merklovo poskušata omogočiti odprto in manj čustveno razpravo. Nemška voditeljica je poudarila, da pogovori niso del pogajanj o pristopu območnih držav k Evropski uniji, ampak so namenjeni iskanju rešitev za konkretne probleme in predstavljajo le »korak na dolgi poti«.

V Berlinu in Parizu pa vendarle upajo, da je približevanje EU bistvenega pomena tudi za srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega predsednika Hashima Thaçija. »Sprava na Zahodnem Balkanu je predpogoj, da se bodo lahko države z območja nekega dne včlanile v Evropsko unijo,« pišejo v nemškem zunanjem ministrstvu. Zgled uspešne premostitve globokih razlik je »zgodovinski sporazum« med Grčijo in Severno Makedonijo, Nemci pa še posebej svarijo pred zamenjavami ozemelj, o katerih so že razmišljali v Srbiji in na Kosovu, s takšnim zavračanjem pa ne soglašajo niti vsi v Evropi in mednarodni skupnosti.
 

Raje sprava kot nove manjšine


Kritiki se bojijo širjenja ideje ozemeljskih zamenjav na Bosno in Hercegovino ter Albanijo, Kosovo in Severno Makedonijo. Verjamejo, da bi te ustvarile nove zamere in nove manjšine. Nemčija raje spodbuja spravo, gospodarsko sodelovanje, infrastrukturne projekte in izmenjavo mladih, projekte, kakršni so po drugi svetovni vojni pomagali spravljati zahodno Evropo, nemški komentatorji pa tudi verjamejo, da je to pomembno za zmanjševanje vpliva tretjih držav, kot so Rusija, Kitajska in Turčija.

Neuradni današnji vrh je tudi jasen dokaz zaskrbljenosti kanclerke Angele Merkel za Zahodni Balkan, tukajšnji opazovalci pa celo menijo, da je mir na tem območju del politične dediščine, ki jih hoče pustiti za seboj. Tudi zaradi strahu pred destabilizacijo Balkana je leta 2015 odprla meje za begunce in za to odločitev plačuje visoko politično ceno.

image
Udeleženci današnjega srečanja o Zahodnem Balkanu v Berlinu FOTO: AFP


  • Nemčiji se zdi zamisel o menjavi ozemelj sporna.
  • Pobuda Nemčije in Francije je namenjena reševanju konkretnih problemov.


Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec je v nemški prestolnici ponovno podprl evroatlantske perspektive območja ter poudaril pomen nadaljnjega angažiranja EU pri spodbujanju dobrososedskih odnosov, reševanja odprtih vprašanj, sprave v regiji ter krepitve sodelovanja. Podprl je tudi nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino, a mora biti vsakršen dogovor v skladu z mednarodnim pravom, dobro koordiniran in celovit ter ne sme dopuščati odprtih ali različnih interpretacij. Biti mora dokončen in takšen, da ga bo možno v celoti uveljaviti, so iz kabineta predsednika vlade sporočili še pred končanjem vrha: storiti je treba vse, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na druge države v regiji.

image
FOTO: Reuters
»Danes ni bilo nekega napredka, še vedno so problemi, pomembno pa je, da dialog ne zastane,« je po koncu vrha povedal slovenski premier. »Vzdušje je bilo iskreno, povedalo se je tisto, kar se je mislilo.« Marjan Šarec je pozdravil tudi dogovor o ponovnem srečanju julija, izjavo Vučića, da bi na berlinskem vrhu raje videl raje videl premierje Madžarske, Romunije in Bolgarije, pa ocenjuje za notranjepolitične potrebe. Povabilo Sloveniji vidi kot zaupnico naši državi, da pozna razmere na Balkanu in želi tvorno pomagati pri iskanju rešitev, vrh pa kot poskus reševanja zadev in tudi kot zavezo, da mora EU imeti vodilno vlogo v tej regiji. »To lahko samo pozdravim.« Slovenija se bo zavzemala za nadaljevanje širitve Evropske unije. »To je za nas najpomembnejše, saj te države to pričakujejo in to daje motivacijo za naprej.« Navedel je Makedonijo, ki je naredila velik napredek in je prav, da je za to nagrajena.