V Kumrovec po dobre stare čase
Prav na današnji dan so v nekdanji Jugoslaviji praznovali rojstni dan predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil maršala Josipa Broza Tita. Takrat se je 25. maj imenoval dan mladosti, ko so slavljencu na beograjskem stadionu predali štafetno palico, ki je pred tem potovala po vseh nekdanjih bratskih republikah, nosili pa so jo najboljši učenci in delavci. Tito je umrl pred 42 leti, a se množice njegovega lika in dela še zmeraj spominjajo v njegovem rojstnem kraju v Kumrovcu v hrvaškem Zagorju, ki leži le streljaj od meje s Slovenijo.
Zagrebško društvo Josip Broz Tito je prejšnjo soboto v Kumrovcu pripravilo zelo obiskano in bučno proslavo ob 130. obletnici Titovega rojstva. Poimenovali so jo Dan mladosti in veselja. Tito, ki naj bi bil rojen 7. maja, je sicer že v času svojega življenja postal legenda, toda zdaj ga številni častijo še bolj kot takrat, ko jih je učil, da morajo čuvati bratstvo in enotnost kot zenico svojega očesa.
Njegovi privrženci so prišli z vseh vetrov, največ pa jih je bilo iz Slovenije in Hrvaške ter BiH. Veliko je bilo Italijanov iz Istre in tudi mladih ljudi, ki so jim njihovi starši, dedki in babice govorili o dobrih starih časih. Tito se je med drugo svetovno vojno postavil po robu okupatorjem, po vojni je bil spoštovan po svetu, bil je nasprotnik izkoriščanja delavskega razreda in je kljub razpadu SFRJ še kako živ v srcih ljudi.
Nostalgija po starih časih
Nekateri so prihajali, drugi odhajali in vseh Titovih sledilcev naj bi bilo v soboto v Kumrovcu, kjer je etnološki muzej na prostem, okoli 10.000. Severin Kovačič, nekdanji voznik avtobusa, je z nekdanjo slovensko zastavo in skupaj s somišljeniki prispel iz Vrtojbe. »Nekje sem prebral, da smo imeli najlepšo mladost na planetu Zemlja. Takega življenja niso okusile niti prejšnje generacije in tudi prihodnje generacije se ne bodo imele tako lepo.« je misli strnil Kovačič.
»Tito je bil moj vrhovni komandant. V času življenja je združil svet, danes pa imamo namesto miru same vojne,« je povedal Miro Pance iz Izole, oblečen v majico s Titovo podobo. Pred Titov spomenik so polagali cvetje, peli partizanske pesmi in ponosno nosili majice z njegovo podobo.
Tito bi znal ukrotiti nacionaliste
Hrvaške varnostne sile so sicer prepovedale simbole, ki spominjajo na nekdanjo državo, kar pa Slovencev ni prestrašilo. Vihrali so z nekdanjimi slovenskimi zastavami z rdečo zvezdo v sredini in se požvižgali na prepoved. Ivana Kunića iz Varaždina smo zmotili pred spomenikom, ko je nepremično gledal v bronasti izdelek kiparja Antuna Augustinčića, pod katerega so neofašisti leta 2004 podtaknili eksploziv. Kunić, mož srednjih let iz Varaždina, je povedal, da zdaj živimo v družbi, polni laži, kraj in prevar, ter da si tega ljudje preprosto niso zaslužili.
»Zdaj prevladujeta kriminal in brezposelnost, in kar me najbolj žalosti, mlade generacije odhajajo s trebuhom za kruhom. Nekoč smo imeli mir in tudi življenjski standard je bil za večino ljudi boljši. Da je bilo tako, potrjujejo silne množice, ki so danes prišle v Kumrovec,« je dejal Kunić in se nato postavil v vrsto za ogled Titove rojstne hiše, ki je bila tega dne dobesedno okupirana.
Amela Lolić iz Travnika (BiH) je prepričana, da vojne v nekdanji Jugoslaviji ne bi bilo, če bi bil Tito takrat še živ, saj bi podivjane nacionaliste znal ukrotiti. Ugotavlja, da želijo nekateri spet zanetiti medetnično nasilje in upa, da jim to ne bo uspelo. Nato je odhitela v prodajalno in za svojce in prijatelje kupila nekaj spominkov s Titovimi podobami. Na številnih stojnicah je bilo sicer s Titovim likom možno kupiti vse: od majic in vžigalnikov do obeskov, fotografij, zvezd, zastav s peterokrako zvezdo, vojaških pokrival in med drugim tudi knjig, ki so opevale pridobitve takratnega političnega sistema.
Množica ljudi se je v neposredni bližini Titove rojstne hiše udeležila proslave, na kateri je spregovoril nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić. Opozoril je na poskuse revizije zgodovine in posledice tega. Po njegovem je treba na revizionizem zgodovine odgovoriti, sicer bodo postali narodi brez prihodnosti. »Obstajajo poskusi fašizacije, to pa je nekaj, česar priseben človek ne more razumeti.«
Pirjevec: Tito se je hotel predati
Ob 78. obletnici desanta na Drvar, ko je hotel nemški okupator obglaviti vrh partizanske vojske s Titom na čelu, bo danes v tem bosanskem mestecu potekala proslava, ki jo zmeraj organizirajo 25. maja.
Zgodovinar in pisatelj Jože Pirjevec na podlagi zgodovinskih dejstev in pričevanj trdi, da se je Tito takrat v votlini želel predati, to dejanje pa je preprečil general Sretan Žujović - Crni. Aleksander Ranković, Žujović in Arso Jovanović so zjutraj odšli iz votline, da organizirajo obrambo in preverijo, ali so Nemci na planoti hriba, kjer je bilo Titovo zaklonišče.
Ko je Ranković ugotovil, da na srečo tam Nemcev ni, je poslal k Titu Žujovića s sporočilom, naj se s svojimi spremljevalci reši tako, da se povzpne na omenjeno planoto. Naletel je na grozljiv prizor, Tita v maršalski uniformi, odločenega, da se skupaj z Davorjanko Paunović - Zdenko, ki je bila Titova ljubica, predata okupatorju. Vedel je namreč, da bo slabo, če ga zajamejo. Nemci so hoteli Tita prijeti, mu soditi in ga nato ustreliti. Zato so imeli v Drvarju pripravljeno letalo.
Po Pirjevčevem prepričanju nihče drug v tujini takrat ni tako cenil Tita kakor prav Nemci. Hitler, Goebbels, Himmler, general Löhr in drugi generali Wermachta so imeli odlično mnenje o njegovih voditeljskih sposobnostih. »Ne vem, da bi o kakem drugem sovražnem poveljniku govorili tako spoštljivo,« pravi Pirjevec. Na naše vprašanje, kako bi potekali dogodki, če bi nemški napad na Drvar z imenom Konjičev skok uspel, Pirjevec odgovarja, da bi se NOB nadaljeval, saj se je razvil, zlasti v Sloveniji, Dalmaciji in na Hrvaškem, brez Tita.
Pirjevec o Titu pravi, da je bil izjemno spreten politik, kakršnega med njegovimi sodelavci, ki bi ga lahko nadomestili, ni bilo. Znal se je namreč imenitno pretvarjati in krmariti, zlasti v odnosu z zahodnimi zavezniki. Ko je Tito nato iz Drvarja odpotoval na Vis, od tam pa septembra leta 1944 odletel v Moskvo k Stalinu, je po Pirjevčevem prepričanju storil napako, saj si je s tem dejanjem zapravil Churchillovo naklonjenost.
