V nadaljevanju preberite:

Širša okolica mednarodnega letališča Keflavik na jugozahodu Islandije je bila desetletja močno militarizirano okolje. Tu, na pol poti iz ZDA proti Evropi, je bilo namreč veliko oporišče Natovih letalskih sil, ki so bile v obdobju hladne vojne v stalni pripravljenosti. Oporišče je bilo pravo malo mesto. Ko je Nato zapustil Islandijo (dokončno leta 2006), je za evroatlantskim zavezništvom ostalo pravo infrastrukturno opustošenje. Toda v zadnjih letih je ravninsko območje ob vznožju vulkanske verige doživelo nekakšno vstajenje. V (obnovljenih) vojaških letaliških hangarjih in dvoranah cvetijo industrije prihodnosti na pogon obnovljivih virov energije, od vzgoje alg in podjetij za umetno inteligenco, prek pridelave rastlinske plastike, do velikih podatkovnih centrov. Prav ti so – na Islandiji in seveda tudi globalno – ena najhitreje rastočih novih industrij.