V sredo enajst begunskih otrok z Lezbosa v Luksemburg
Prihodnji teden bodo petdeset otrok sprejeli tudi v Nemčiji, preostale države oklevajo.
Odpri galerijo
Otroci v prenapolnjenem begunskem taborišču Moria na otoku Lezbos. FOTO: Louisa Gouliamaki/AFP
Po poročanju Guardiana bodo prihodnjo sredo iz begunskih taborišč na grških otokih Hios in Lezbos v Luksemburg z letalom prepeljali enajst begunskih otrok brez spremstva. To naj bi bila prva skupina od skupno 1600 otrok brez spremstva, ki naj bi jih iz taborišč na grških otokih rešila »koalicija voljnih«, desetih držav članic EU in Luksemburga. Toda za zdaj samo še Nemčija namerava v kratkem sprejeti petdeset takšnih otrok iz Grčije, preostale države pa vedno bolj oklevajo in se sklicujejo na zaplete zaradi pandemije koronavirusa.
Sicer pa so bile težave pri sprejemanju načrta reševanja najbolj ogroženih in pomoči potrebnih begunskih otrok že od vsega začetka. Tako je v Nemčiji, ki je ena od pobudnic načrta, najprej na začetku marca propadel predlog, da bi iz prenapolnjenih taborišč v Grčiji sprejeli 5000 beguncev, ki potrebujejo zdravstveno pomoč ali so kako drugače pomoči potrebni. Devetega marca se je nato velika nemška koalicija kompromisno dogovorila za sodelovanje, za katero je bilo najprej videti, kot da hoče Nemčija sama prevzeti 1500 otrok in tako dati zgled drugim evropskim državam, da bi ravnale enako. A pozneje se je izkazalo, da se Nemčija zavzema za to, da vse države EU rešijo skupno 1600 otrok, sami pa del tega skupnega števila.
Od nemške koalicijske odločitve je minilo že mesec dni in šele zdaj je zvezni zunanji minister Heiko Maas napovedal, da bodo v prihodnjih tednih z grških otokov prepeljali od 350 do 500 otrok, mlajših od dvanajst let, že prihodnji teden pa z letalom prileti prva skupina petdesetih otrok, ki so najbolj pomoči potrebni. Tudi Nemci za zamudo krivijo težave s pandemijo koronavirusa, toda evropski poslanec Zelenih iz Nemčije Erik Marquardt pravi, da so to le izgovori. »Za resnično iskanje rešitev za evakuacijo bolnih in najbolj ogroženih beguncev ni prave politične volje. Nemčija je v času koronakrize domov vrnila 200.000 nemških turistov z vseh koncev sveta in za sezonska dela v kmetijstvu uvozila tudi 80.000 tujcev. Torej je mogoče, če je volja,« je dejal za nemški Die Welt. Sicer pa se Marquardt bolj kot za evakuacijo maloštevilnih iz Grčije v druge evropske države zavzema za izboljšanje bivalnih in življenjskih pogojev v samih grških taboriščih za vse, ki so tam.
V »koaliciji voljnih« evropskih držav, ki naj bi sprejele skupno 1600 begunskih otrok brez spremstva, je bilo še marca deset držav: Nemčija, Luksemburg, Francija, Portugalska, Irska, Finska, Hrvaška, Litva, Belgija in Bolgarija. Na Hrvaškem je nedavni potres menda uničil stavbo, v kateri so nameravali namestiti sprejete begunske otroke, vse druge države razen Nemčije in Luksemburga pa za zdaj zavlačujejo in odlašajo.
Nemci bodo sprejemali predvsem begunske deklice brez spremstva in mlajše od dvanajst let, a med otroki brez spremstva prevladujejo dečki, stari od 14 do 18 let. FOTO: Elias Marcou/Reuters
Sicer pa so bile težave pri sprejemanju načrta reševanja najbolj ogroženih in pomoči potrebnih begunskih otrok že od vsega začetka. Tako je v Nemčiji, ki je ena od pobudnic načrta, najprej na začetku marca propadel predlog, da bi iz prenapolnjenih taborišč v Grčiji sprejeli 5000 beguncev, ki potrebujejo zdravstveno pomoč ali so kako drugače pomoči potrebni. Devetega marca se je nato velika nemška koalicija kompromisno dogovorila za sodelovanje, za katero je bilo najprej videti, kot da hoče Nemčija sama prevzeti 1500 otrok in tako dati zgled drugim evropskim državam, da bi ravnale enako. A pozneje se je izkazalo, da se Nemčija zavzema za to, da vse države EU rešijo skupno 1600 otrok, sami pa del tega skupnega števila.
Za resno reševanje begunskih otrok ni politične volje
Od nemške koalicijske odločitve je minilo že mesec dni in šele zdaj je zvezni zunanji minister Heiko Maas napovedal, da bodo v prihodnjih tednih z grških otokov prepeljali od 350 do 500 otrok, mlajših od dvanajst let, že prihodnji teden pa z letalom prileti prva skupina petdesetih otrok, ki so najbolj pomoči potrebni. Tudi Nemci za zamudo krivijo težave s pandemijo koronavirusa, toda evropski poslanec Zelenih iz Nemčije Erik Marquardt pravi, da so to le izgovori. »Za resnično iskanje rešitev za evakuacijo bolnih in najbolj ogroženih beguncev ni prave politične volje. Nemčija je v času koronakrize domov vrnila 200.000 nemških turistov z vseh koncev sveta in za sezonska dela v kmetijstvu uvozila tudi 80.000 tujcev. Torej je mogoče, če je volja,« je dejal za nemški Die Welt. Sicer pa se Marquardt bolj kot za evakuacijo maloštevilnih iz Grčije v druge evropske države zavzema za izboljšanje bivalnih in življenjskih pogojev v samih grških taboriščih za vse, ki so tam.
Vsi se bojijo morebitnega izbruha bolezni covid-19 v begunskih taboriščih na grških otokih in tudi zato opozarjajo na potrebo po evakuaciji najbolj ranljivih. FOTO: Elias Marcou/Reuters
V »koaliciji voljnih« evropskih držav, ki naj bi sprejele skupno 1600 begunskih otrok brez spremstva, je bilo še marca deset držav: Nemčija, Luksemburg, Francija, Portugalska, Irska, Finska, Hrvaška, Litva, Belgija in Bolgarija. Na Hrvaškem je nedavni potres menda uničil stavbo, v kateri so nameravali namestiti sprejete begunske otroke, vse druge države razen Nemčije in Luksemburga pa za zdaj zavlačujejo in odlašajo.
