V nadaljevanju preberite:

»Pozabiti, kako se obdeluje zemljo in kako se negujejo tla, pomeni pozabiti, kdo smo.« Tega opozorila Mahatme Gandhija se spomnim vsakič, ko stopim iz hiše in se zazrem v zorano rdečo zemljo, iz katere bo kmalu nekaj vzklilo, rodilo nove plodove in mi podarilo občutek neomajne spokojnosti.

Malce stran od moje hiše je poreška Nova vas, takoj za njo pa je v parku Baredine galerija na prostem, poimenovana Traktor Story. Njen lastnik je Silvio Legović, zbiratelj najstarejših traktorjev, ki so jih uporabljali v Istri (fordson je, denimo, iz leta 1923), hkrati pa je tudi varuh zgodbe o človeku in zemlji, o strojih, ki so zaznamovali zgodovino kmetijstva, navsezadnje tudi o času, v katerem so te nekdanje dragocenosti skorajda vsakega gospodinjstva postale – odveč. To, kar želi Legović povedati obiskovalcem svoje galerije, je čista filozofija: kako smo od tiste rdeče zemlje prišli vse do tega slastnega kruha, zlatega olja in plemenitega vina. Tega ne smemo pozabiti.