Doneck in Lugansk prosita Rusijo za vojaško pomoč
22.30 Doneck in Lugansk prosita Rusijo za vojaško pomoč
Voditelja proruskih separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni ljudski republiki, sta Rusijo zaprosila za pomoč pri obrambi pred ukrajinsko vojsko, je po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov. To bi lahko bil povod za uradno rusko posredovanje.
Kot Peskovove besede za rusko agencijo Interfax povzemajo tuje tiskovne agencije, sta vodja separatistične proruske republike Doneck Denis Pušilin in vodja republike Lugansk Leonid Pasečnik ruskega predsednika Vladimirja Putina prosila za »pomoč pri odbijanju agresije ukrajinske vojske«.
Putin je pred tem povedal, da bi Rusija vojaško posredovala, če bi jo obe republiki za to zaprosili. Ta prošnja bi tako lahko bila povod za uradni ruski vojaški poseg na vzhodu Ukrajine, za kar je Putin dobil tudi formalno odobritev ruskega parlamenta.
21.30 Pentagon meni, da se ruska vojska pripravlja na napad na Ukrajino
Pentagon ocenjuje, da je 80 odstotkov od 190.000 mož močne ruske in separatistične vojske na položajih in v pripravljenosti na takojšen vojaški napad, poroča New York Times.
21.20 Ukrajinski parlament razglasil izredne razmere
Ukrajinski parlament je danes pričakovano z veliko večino glasoval za razglasitev izrednih razmer v državi, kar naj bi Ukrajini pomagalo oblikovati ustrezen odgovor na grožnjo ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poslanci vrhovne rade v Kijevu so potrdili današnji odlok ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, na osnovi katerega bodo od polnoči po vsej državi - z izjemo samooklicanih republik Lugansk in Doneck, ki sta že vse od leta 2014 pod posebnim režimom - v veljavi izredne razmere. Poslanci so imeli za potrditev odloka sicer na voljo 48 ur, a so pričakovano pohiteli.
V prvi fazi so izredne razmere razglasili za obdobje 30 dni, ki pa ga je nato mogoče podaljšati še za do 60 dni. Izredne razmere med drugim omogočajo uvedbo policijske ure, a kot je danes povedal sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov, jo bodo uvedli, če se bo to izkazalo za potrebno.
Ukrajina je medtem danes začela mobilizacijo okoli 200.000 rezervistov, starih med 18 in 60 let. Splošne mobilizacije v državi ne načrtujejo. Obenem so ukrajinske oblasti vse državljane pozvale, naj kar najhitreje zapustijo Rusijo. Ukrajinski obmejni organi pa so zaradi vse večje bojazni pred rusko invazijo danes izdali nove omejitve na meji z Rusijo.
21.10 Janša in Morawiecki za vstop Ukrajine v EU do leta 2030
»Moramo pripraviti ambiciozen in oprijemljiv načrt za hitro integracijo Ukrajine v EU do leta 2030,« sta v pismu predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu pred jutrišnjim izrednim vrhom EU zapisala slovenski in poljski premier Janez Janša in Mateusz Morawiecki. Voditelja sta prepričana, da ima EU v dani situaciji na razpolago širitev kot dobro razvit instrument. Načrt bi po njunem mnenju moral biti natančen z jasnimi časovnicami in jamstvom za članstvo leta 2030, če bodo izpolnjeni potrebni pogoji. Prva faza načrta bi bilo takojšnje priznanje evropske perspektive Ukrajine in podelitev statusa kandidatke po vložitvi prošnje za članstvo. Tako postopkovni okvir kot finančni viri EU bi se morali prilagoditi temu procesu. Enak načrt bi moral biti pripravljen za Gruzijo, Moldavijo in partnerje z Zahodnega Balkana, ki že imajo evropsko perspektivo, še pišeta Janša in Morawiecki.
18.30 Nov kibernetski napad na Ukrajino
Ukrajina je tarča velikega kibernetskega napada, zaradi katerega med drugim ne delujeta spletni strani vlade in zunanjega ministrstva. Kot je sporočil namestnik ukrajinskega premierja Mihajlo Fjodorov, se je napad začel popoldne, njegova tarča pa je več bank in uradnih spletnih strani. O tem, od kod napad prihaja, ni govoril.
17.15 Svet EU uradno sprejel sankcije
Svet EU je še uradno sprejel sveženj ukrepov proti Rusiji. Ti vključujejo tako ukrepe proti odgovornim za spodkopavanje Ukrajine (po neuradnih informacijah je najvišje na seznamu ruski obrambni minister Sergej Šojgu) kot gospodarske in finančne omejitve, denimo za financiranje ruske države na trgih v EU. Kaznovane so tudi banke, poslovneži in oligarhi, ki so financirali operacije na območju Donecka in Luganska ali pa so imeli koristi od njih. Na seznamu so tudi posamezniki, ki so odgovorni za vojno z dezinformacijami proti Ukrajini. Natančen seznam kaznovanih bo objavljen zvečer ob objavi odločitve o sankcijah v Uradnem listu EU.
16. 50 Jutri zvečer v Bruslju izredni vrh EU
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je za jutri zvečer sklical izredni vrh EU o Rusiji in Ukrajini. »V 21. stoletju ni prostora za uporabo sile in prisile za spreminjanje meja,« je Michel zapisal v vabilu voditeljem. Vrh bodo potekal s fizično navzočnostjo. Začel se bo ob 20. uri. Razpravljali bodo o zadnjem razvoju dogodkov, zaščiti na pravilih temelječega mednarodnega reda, kaznovanju Rusije za njena dejanja in nadaljnji podpori Ukrajini.
16.45 Ministrstvo za zunanje zadeve na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika
Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi ruskega priznanja neodvisnosti samooklicanih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova, so danes sporočili z MZZ.
Kot so pojasnili, je namestnik političnega direktorja na MZZ Bogdan Batič veleposlaniku prenesel odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji, še posebej enostranskemu ruskemu priznanju neodvisnosti ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk.
16.10 Vodja Donecka za dialog s Kijevom
Vodja Ljudske republike Doneck (DPR) na vzhodu Ukrajine Denis Pušilin se je danes zavzel za dialog s Kijevom, prek katerega bi na miren način uredili vprašanje meja. Zatrdil je, da v Donecku trenutno ni ruske vojske, a dodal, da ima republika pravico, da Rusijo pokliče na pomoč.
Pušilin je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal, da je DPR že dlje časa pripravljena na dialog s Kijevom, a je brez sogovornika.
14.40 Rusija napovedala oster odziv na sankcije ZDA
Rusija je danes napovedala, da se bo na najnovejše sankcije ZDA ostro odzvala. »Nobenega dvoma ne bi smelo biti - sankcije bodo deležne ostrega odziva, ne nujno simetričnega, vendar dobro preračunanega in bolečega za ameriško stran,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
13.25 V EU priprave na prihod beguncev iz Ukrajine
V evropskih državah, zlasti tistih, ki mejijo na Ukrajino, se pripravljajo na morebiten prihod beguncev iz te države zaradi ruske invazije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ocenjuje, da je EU dobro pripravljena. »Že nekaj časa se pripravljamo na nevarne razmere v Ukrajini. Ne vemo, kaj bo naslednji korak ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar moramo biti pripravljeni, če pride do množičnega bega Ukrajincev v Evropo,« je komisarka dejala za Euronews. Johanssonova je to povedala v torek po srečanju z namestnikom poljskega notranjega ministra Bartoszem Grodeckim v Varšavi, ko je tudi ocenila, da je Poljska dovolj dobro pripravljena na prihod beguncev iz Ukrajine. Komisarka ni želela podati ocene, koliko ljudi bi lahko v primeru obsežnejšega ruskega napada zbežalo iz Ukrajine. Je pa podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas konec tedna za časnik Welt ocenil, da bi lahko prišlo med 20.000 in več kot milijon beguncev iz Ukrajine.
12.38 Ovse: Na vzhodu Ukrajine skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov
Mednarodni opazovalci so na območju konflikta na vzhodu Ukrajine v enem dnevu zabeležili skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov, od tega več kot tisoč eksplozij, kaže v torek objavljeno poročilo misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Posebej prizadeta je regija Lugansk, kjer so zabeležili 1224 kršitev dogovora o prekinitvi spopadov, od tega 1149 eksplozij. V regiji Doneck so po podatkih Ovseja zabeležili 703 kršitve, od tega 332 eksplozij. Pri tem je opazovalcem uspelo pregledati uničene zgradbe v delu regije, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti. Na vzhodu Ukrajine se enote ukrajinske vojske, ki ima podporo Zahoda, in proruski separatisti medsebojno obtožujejo za stopnjevanje nasilja v zadnjih dneh.
Ameriško podjetje za vesoljsko tehnologijo Maxar je ob tem objavilo satelitske posnetke, na katerih naj bi bilo na jugu Belorusije v bližini ukrajinske meje videti novo prerazporejanje več kot sto vojaških vozil in več deset vojaških šotorov. Rusija in Belorusija trenutno na ozemlju Belorusije izvajata množične vojaške vaje. Maxarjevih posnetkov doslej še nista komentirali, na spletni strani poroča BBC.
12.08 V Ukrajini razglasitev izrednih razmer
Ukrajinski svet za nacionalno varnost je danes parlament pozval, naj zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasi izredne razmere v državi. Ukrajina je medtem začela mobilizacijo rezervistov, vse svoje državljane pa je pozvala, naj nemudoma zapustijo Rusijo. Sekretar sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov je dejal, da mora parlament izredne razmere razglasiti v 48 urah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Danilov je pojasnil, da bodo v okviru ukrepa oblasti okrepile varovanje javnega reda ter strateške infrastrukture, omejile bodo prevoz, okrepile pregled vozil in dokumentov državljanov. Dejal je še, da želijo z uvedbo izrednih razmer v državi ohraniti mir, da bi njeno gospodarstvo lahko delovalo naprej. Zagotovil je, da ukrep ne bo imel radikalnega vpliva na življenje ljudi.
Ukrajinski obmejni organi so zaradi vse večje bojazni pred rusko invazijo danes izdali nove omejitve na meji z Rusijo. Te med drugim vključujejo prepoved približevanja meji ponoči. Prepovedano je tudi snemanje in fotografiranje položajev obmejne straže. Dostop na obmejno območje je za tujce v celoti prepovedan, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za ladje v Črnem in Azovskem morju na jugu Ukrajine velja prepoved, da ponoči izplujejo iz pristanišč.
11.30 Papež zaskrbljen zaradi dogajanja v Ukrajini
Papež Frančišek je danes izrazil zaskrbljenost zaradi vse bolj zaostrenih razmer v Ukrajini. Vpletene strani je pozval k zadržanosti, poročajo tuje tiskovne agencije. »Kljub diplomatskim prizadevanjem v zadnjih tednih se pojavljajo vse bolj zaskrbljujoči scenariji,« je dejal papež ob koncu tedenske splošne avdience. Ti po njegovih besedah ogrožajo »mir vseh«. »Vse vpletene strani prosim, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila še večje trpljenje prebivalstva,« je dodal papež.
11.30 Kitajska obtožuje ZDA za naraščanje napetosti v ukrajinski krizi
Kitajska je danes obtožila ZDA, da v ukrajinski krizi prilivajo olja na ogenj oziroma da so odgovorne za naraščanje napetosti in ustvarjanje panike. Tako so ocenili v Pekingu, potem ko je Washington zaradi ruskega priznanja ukrajinskih separatističnih regij uvedel sankcije proti Rusiji in napovedal, da bo še naprej dobavljal orožje Ukrajini. ZDA, ki še naprej prodajajo orožje Ukrajini, s sankcijami »povečujejo napetosti, ustvarjajo paniko in se celo poigravajo s časovnico vojne«, je novinarjem povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ključno vprašanje je, kakšno vlogo so imele ZDA pri sedanjih napetostih v Ukrajini, meni. »Če nekdo priliva olja na ogenj, medtem ko obtožuje druge, je nemoralen in neodgovoren,« je dejala.
11.21 Janša v četrtek in petek na obisku v Ukrajini
V času nadaljevanja in stopnjevanja pritiska Rusije na Ukrajino bo premier Janez Janša v četrtek in petek na delovnem obisku v Ukrajini, so sporočili iz kabineta premierja. Namen obiska je, kot so zapisali, »izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost Slovenije politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja.« Obisk bo obenem priložnost za krepitev dialoga in poglobitev dvostranskih odnosov med državama. Janša se bo v okviru obiska srečal z ukrajinskim predsednikom vlade Denisom Šmihalom ter opravil pogovor s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini.
»Slovenija podpira ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine ter se zavzema za deeskalacijo in mirno reševanje konflikta na vzhodu države, prav tako pa podpira tudi prizadevanja Ukrajine pri približevanju standardom evroatlantskih integracij in poziva k napredku zlasti na področju boja proti korupciji, vladavine prava in neodvisnosti sodstva,« so še zapisali s kabineta premierja in dodali, da se je gospodarsko sodelovanje med državam v zadnjih letih krepilo, blagovna menjava pa je kljub pandemiji ohranila pozitivno dinamiko.
10.42 London opozarja na veliko verjetnost obsežne ruske invazije na Ukrajino
Obstaja velika verjetnost, da bo ruski predsednik Vladimir Putin izvedel obsežno invazijo na Ukrajino in napadel tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, je danes opozorila britanska zunanja ministrica Liz Truss. V pogovoru za britanski BBC je izrazila izredno veliko zaskrbljenost zaradi »skorajšnje invazije na Ukrajino«, ruski napad na Kijev pa označila kot »zelo realno možnost«. V oddaji na televiziji BBC je še izpostavila, da je »Rusija obkrožila Ukrajino« in da bi zato lahko napad izvedla iz različnih smeri.
London in Washington sta zadnje tedne že večkrat navajala obveščevalne podatke, ki kažejo, da Moskva načrtuje napad na Ukrajino. Putin je tudi napovedal napotitev vojske oziroma »mirovnih sil« v separatistični ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, a je ministrica za Sky News danes dejala, da še nimajo »popolnih dokazov, da se je to tudi zgodilo«. Sedanje razmere je opisala kot dvoumne. V primeru obsežne invazije je napovedala zaostritev sankcij proti Rusiji. V tem primeru bodo odprte vse možnosti, je opozorila.
09.25 Zelenski napovedal vpoklic rezervistov
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi nevarnosti ruskega napada na Ukrajino v torek zvečer napovedal, da bo za izredno obdobje v vojsko vpoklical rezerviste, zavrnil pa splošno mobilizacijo. Poudaril je, da še vedno išče diplomatske poti iz krize, da pa Ukrajina Rusiji ne bo prepustila nobenega ozemlja. Kot svojo prednostno nalogo je izpostavil ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Pozdravil je sankcije, ki so jih proti Rusiji uvedle zahodne države, potem ko je Rusija v ponedeljek priznala separatistični regiji Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine ter na njuno območje napovedala napotitev »mirovnih sil«, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
08.21 Putin: O interesih Rusije ni mogoče pogajati
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je Moskva pripravljena poiskati diplomatske rešitve ob naraščajočih napetostih z Zahodom zaradi Ukrajine. Obenem je poudaril, da se o njenih interesih ni mogoče pogajati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov,« je dejal Putin v video nagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik. Sočasno je Putin znova izpostavil skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da »interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj«.
Putin je govoril, potem ko mu je zgornji dom parlamenta, Svet federacije, v torek soglasno odobril napotitev »mirovnikov« v dve separatistični ukrajinski regiji, ki ju Moskva priznava kot neodvisni, in morda tudi v druge dele Ukrajine. Putin je v video nagovoru čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o »profesionalnosti« ruske vojske in o tem, da bodo branili nacionalne interese države. Pohvalil je bojno pripravljenost ruske vojske in dejal, da bo država še naprej razvijala najsodobnejše orožje, poroča AFP.
08.18 Vse več držav uvaja sankcije proti Rusiji in ukrajinskim separatistom
Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam. Avstralski premier Scott Morrison je ob tem dejal, da za zdaj ruskega veleposlanika ne bodo izgnali iz države, da pa se o tej možnosti pogovarja z voditelji drugih držav, poroča britanski BBC na svoji spletni strani. Opozoril je tudi, da bi Rusija lahko polno invazijo na Ukrajino izvedela v »naslednjih 24 urah« ter ponovil stališče ZDA, da je napad na Ukrajino dejansko že začela.
07.38 Guterres: Moskva mora v celoti spoštovati ustanovno listino ZN
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes pozval Rusijo, naj v celoti spoštuje ustanovno listino ZN in obsodil rusko priznanje »neodvisnosti« dveh separatističnih ukrajinskih regij. V Moskvi so se na besede generalnega sekretarja ZN odzvali kritično.
»Načela ustanovne listine ZN niso poljuben meni. Države članice so sprejele vsa načela in jih morajo tudi uporabljati,« je Guterres povedal novinarjem. Priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine s strani Moskve je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »To je smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN,« je dodal Gutteres, pri čemer se je skliceval na sporazume za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek napovedal, da bo vojska vzpostavila mirovno misijo na ozemljih v ukrajinski regiji Donbas, ki so že pod nadzorom separatistov, ki jih podpira Moskva.
Na besede generalnega sekretarja ZN se je danes kritično odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Na našo veliko žalost se je generalni sekretar ZN (...) uklonil pritisku Zahoda in nedavno podal več izjav o dogajanju na vzhodu Ukrajine, ki niso v skladu z ustanovno listino ZN,« je danes po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Lavrov.
06.49 ZDA še niso sprejele najhujših sankcij, ki jih imajo na zalogi za Rusijo
Sankcije proti Rusiji zaradi priznanja ukrajinskih separatističnih pokrajin in začetka invazije na Ukrajino, ki jih je v torek napovedal ameriški predsednik Joe Biden, še niso tiste najhujše, ki jih imajo ZDA z evropskimi zavezniki na zalogi in se bodo stopnjevale v skladu s stopnjevanjem ruskih ukrepov proti Ukrajini. Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v torek novinarjem povedal, da so zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2, kar je 11 milijard dolarjev vredna investicija, pri čemer ne gre le za denar ampak tudi za večjo energetsko neodvisnost Evrope od Rusije. ZDA še niso sprejele najhujših sankcij, ki jih imajo na zalogi za Rusijo.
Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev premoženja ter banko Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko. Predstavnik vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja.
06.29 Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino. Kuleba je na novinarski konferenci pozdravil uvedbo sankcij proti Rusiji in dejal, da so obsodbe pomembne, vendar pa te dni bolj štejejo dejanja. Menil je, da lahko ameriška strategija postopnega uvajanja sankcij deluje, če se bo vztrajno nadaljevala. Kuleba je pred obiskom State Departmenta v Beli hiši govoril z ameriškim predsednikom Josephom Bidnom, ki je pred tem naznanil sankcije proti Rusiji zaradi priznanja dveh separatističnih regij Ukrajine in zaradi vojaške invazije. Kuleba se je ustavil tudi v Pentagonu pri obrambnem ministru Lloydu Austinu.
06.00 Najnovejši sveženj ukrepov proti Rusiji danes v uradnem listu EU
Zunanji ministri EU so se včeraj na neuradnem zasedanju v Parizu strinjali o svežnju sankcij proti Rusiji. Na seznam kaznovanih bo 351 poslancev dume, ki so glasovali za priznanje regij Luganska in Donecka. Kaznovanih bo tudi 27 posameznikov in entitet, ki so sodelovali pri spodkopavanju Ukrajine, denimo v obrambnem sektorju. Za kaznovane velja zamrznitev premoženja in vstopa v EU, pa prepoved poslovanja z njimi. Omejeni bodo odnosi z obema regijama, za Rusijo pa bodo veljale omejitve pri dostopu do kapitalskih in finančnih trgov v EU. EU bo v Ukrajino poslala tudi misijo, ki ji bo podpirala pri obrambi pred kibernetičnimi napadi. Če bo Rusija šla še dlje, bo EU sankcije še poostrila. Najnovejši sveženj ukrepov bo danes objavljen v uradnem listu in začne veljati. Poleg EU so sankcije proti Rusiji sprejele tudi ZDA in Združeno kraljestvo.
Danes bosta v Ukrajini na obisku predsednika Litve in Poljske, Gitanas Nauseda in Andrzej Duda, ter zunanji ministri vseh treh baltskih držav, Estonije, Latvije in Litve.
