Virus prodrl v vse dele sveta, cepivo še ne
Približno ducat držav še ni dobilo nobenega odmerka cepiva.
Odpri galerijo
V dvajsetmilijonskem Burkina Faso so uradno potrdili 13.379 okužb in 162 smrti. FOTO: Olympia De Maismont/AFP
Do nedelje je bilo po svetu razdeljenih več kot 1,29 milijarde vakcin proti covidu-19, kaže Bloombergov sledilnik. Toda največja kampanja imunizacije v zgodovini v naprotju z virusom še ni dosegla vseh delov sveta; medtem ko nekatere države že zaznavajo pozitivne učinke cepljenja in postopno rahljajo ukrepe, jih približno ducat še čaka na prvo pošiljko najbolj iskanega blaga.
Na zemljevidu imunizacije proti koronavirusni bolezni 19 je poleg Haitija in nekaterih otokov v Pacifiku največ sivih lis na črni celini. Med državami, ki še niso prejele nobenega cepiva, so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Čad, Burkina Faso, Burundi, Eritreja in Tanzanija. »Zaradi zamud in pomanjkanja preskrbe afriške države še bolj zaostajajo za drugimi konci sveta pri distribuciji cepiva proti covidu-19,« so pred dnevni opozorili pri WHO in poudarili, da je bil v Afriki za zdaj razdeljen le en odstotek vseh odmerkov.
Večina afriških držav se sicer zanaša na mednarodno pobudo Covax, ki jo podpirajo Združeni narodi, med glavnimi donatoricami je tudi Evropska unija, a k njej za zdaj niso pristopile Eritreja, Burundi in Tanzanija, so zapisali pri Bloombergu. Del vzrokov za počasno vzpostavljanje zaščite je treba pripisati tudi pomanjkanju ustrezne infrastrukture, preferiranje manj dostopnih vakcin, denimo Pfizerjevega namesto AstraZenece, kar se je zgodilo v Čadu, in odlašanje podpisa odškodninskih klavzul, kot je bil primer v Burkini Faso. Takšno zavlačevanje je vodilo v nov zastoj, saj je Indija, ena ključnih proizvajalk cepiva, zaradi rekordne rasti okužb, omejila svojo globalno preskrbo, je poročal Associated Press.
»Kot razumem, naj bi v Burkina Fasu v sklopu Covaxa prišlo 1,4 milijona odmerkov AstraZenece, a ne vemo, kdaj. Bo pa v vsakem primeru to dovolj le za delček prebivalstva,« je v pogovoru za Delo dejala Ellie Mirzabagi, vodja zdravstvene nege projekta Zdravnikov brez meja za covid-19 v prestolnici Ouagadougou.
Dobava, čeprav negotova, je le prva ovira, nič manj zapletov ni mogoče pričakovati pri distribuciji cepiva. Pri tem je sogovornica poudarila težko dostopnost nekaterih območij, razseljene skupnosti, predvsem na severu in vzhodu, pa tudi pomanjkanje opreme za shranjevanje cepiva pri zelo nizkih temperaturah in usposabljanje zdravstvenih delavcev.
V 20-milijonski zahodnoafriški državi so do včeraj potrdili 13.379 okužb in 162 smrti. Kako točni so ti podatki, je težko oceniti, saj zaradi omejenih zmožnosti testiranja ni mogoče sklepati o dejanski stopnji razširjenosti bolezni, a kljub temu, poudarja Ellie Mirzabagi, se zdi smrtnost v podsaharski Afriki za zdaj nižja, kot je bilo pričakovati.
In vendar to ne pomeni, da razkorak pri precepljenosti ni razlog za skrb. Poleg življenj je v igri tudi globalno zdravje; kjer ni vakcin, je več možnosti za pojav novih potencialno nevarnejših različic virusa sars-cov-2.
Na zemljevidu imunizacije proti koronavirusni bolezni 19 je poleg Haitija in nekaterih otokov v Pacifiku največ sivih lis na črni celini. Med državami, ki še niso prejele nobenega cepiva, so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Čad, Burkina Faso, Burundi, Eritreja in Tanzanija. »Zaradi zamud in pomanjkanja preskrbe afriške države še bolj zaostajajo za drugimi konci sveta pri distribuciji cepiva proti covidu-19,« so pred dnevni opozorili pri WHO in poudarili, da je bil v Afriki za zdaj razdeljen le en odstotek vseh odmerkov.
Večina afriških držav se sicer zanaša na mednarodno pobudo Covax, ki jo podpirajo Združeni narodi, med glavnimi donatoricami je tudi Evropska unija, a k njej za zdaj niso pristopile Eritreja, Burundi in Tanzanija, so zapisali pri Bloombergu. Del vzrokov za počasno vzpostavljanje zaščite je treba pripisati tudi pomanjkanju ustrezne infrastrukture, preferiranje manj dostopnih vakcin, denimo Pfizerjevega namesto AstraZenece, kar se je zgodilo v Čadu, in odlašanje podpisa odškodninskih klavzul, kot je bil primer v Burkini Faso. Takšno zavlačevanje je vodilo v nov zastoj, saj je Indija, ena ključnih proizvajalk cepiva, zaradi rekordne rasti okužb, omejila svojo globalno preskrbo, je poročal Associated Press.
Na zemljevidu imunizacije proti koronavirusni bolezni 19 je največ sivih lis na črni celini. FOTO: Baz Ratner/Reuters
Številne ovire
»Kot razumem, naj bi v Burkina Fasu v sklopu Covaxa prišlo 1,4 milijona odmerkov AstraZenece, a ne vemo, kdaj. Bo pa v vsakem primeru to dovolj le za delček prebivalstva,« je v pogovoru za Delo dejala Ellie Mirzabagi, vodja zdravstvene nege projekta Zdravnikov brez meja za covid-19 v prestolnici Ouagadougou.
Dobava, čeprav negotova, je le prva ovira, nič manj zapletov ni mogoče pričakovati pri distribuciji cepiva. Pri tem je sogovornica poudarila težko dostopnost nekaterih območij, razseljene skupnosti, predvsem na severu in vzhodu, pa tudi pomanjkanje opreme za shranjevanje cepiva pri zelo nizkih temperaturah in usposabljanje zdravstvenih delavcev.
V 20-milijonski zahodnoafriški državi so do včeraj potrdili 13.379 okužb in 162 smrti. Kako točni so ti podatki, je težko oceniti, saj zaradi omejenih zmožnosti testiranja ni mogoče sklepati o dejanski stopnji razširjenosti bolezni, a kljub temu, poudarja Ellie Mirzabagi, se zdi smrtnost v podsaharski Afriki za zdaj nižja, kot je bilo pričakovati.
In vendar to ne pomeni, da razkorak pri precepljenosti ni razlog za skrb. Poleg življenj je v igri tudi globalno zdravje; kjer ni vakcin, je več možnosti za pojav novih potencialno nevarnejših različic virusa sars-cov-2.
