Visoka cena za evropsko perspektivo, menijo kritiki
Nasprotnike novega imena države ignorirajo tako na domačem dvorišču kot v zahodnih medijih.
Odpri galerijo
Zbrane sta pred podpisom sporazuma nagovorila grški premier Aleksis Cipras in makedonski premier Zoran Zaev. Foto Reuters
Zahod podpira sporazum med Makedonijo in Grčijo tudi zato, ker v njem vidi model za reševanje drugih dolgotrajnih konfliktov v večkulturnih družbah. Kritikov preimenovanja države v Severno Makedonijo ne ignorirajo le na domačem dvorišču, temveč tudi v zahodnih medijih.
Britanski časnik The Guardian je objavil pismo podpore kompromisni rešitvi spora o imenu med Atenami in Skopjem, ki ga je podpisalo 45 razumnikov večinoma iz EU in ZDA, brez pojasnila pa je zavrnil objavo pisma kritikov sporazuma, ki ga je podpisalo 60 razumnikov večinoma iz EU in Balkana s strokovnjakinjo za mirovne študije iz Skopja Biljano Vankovsko na čelu. Ker so na podoben odziv naleteli tudi v drugih zahodnih medijih in provladnih domačih medijih, svoje mnenje objavljajo le v osebnih blogih in na družbenih omrežjih.
Podporniki sporazuma so prepričani, da spoštuje dostojanstvo in pravico do samoodločbe obeh narodov in potrjuje željo obeh držav za mirno sožitje. Zanje je ključna obljuba o začetku pristopnih pogajanj z Natom in EU. Po njihovem so se proti sporazumu tako v Makedoniji kot v Grčiji mobilizirali le trdovratni skrajneži.
Vankovska je za Delo pojasnila, da so vsi podpisniki najprej proučili originalni sporazum in se šele potem podpisali pod kritično pismo. Po njenem bodo makedonski državljani izgubili identiteto in ime tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Problem vidi tudi v tem, ker je bil sporazum podpisan v nasprotju z ustavo, vlada pa je razpisala posvetovalni referendum, kar prav tako ni skladno z ustavo. Če bo Skopje naredilo vse, kar zahtevajo Atene, je še poudarila Vankovska, bo na koncu o sporazumu glasoval grški parlament.
Z drugimi besedami, makedonski državljani lahko spremenijo vse osebne podatke in dokumente od osebne izkaznice do potnih listov, vozniških dovoljenj in diplom ter spremenijo ustavo, pa to še ne bo jamstvo, da bo grška vlada pridobila potrebno večino za sprejetje sporazuma v parlamentu. In kaj se bo zgodilo potem, se še sprašuje. To je previsoka cena za obljubo o oddaljeni evropski perspektivi. Vankovska se ne boji niti mednarodne izolacije, s katero strašijo Makedonijo že desetletja, ker ne vidi vzroka, zakaj bi jih kaznovali, če se nočejo ukiniti sami. Strah jo je ustoličenja policijske države.
Kritiki sporazuma so v pismu uredništvom zahodnih medijev zapisali, da dogovor med Atenami in Skopjem ne spoštuje mednarodnega prava, človekovih pravic in demokratičnih načel. Po njihovem je makedonska vlada poklenila pod mednarodnim pritiskom proti volji lastnih državljanov. Sporazum negira ustavno suverenost Makedonije in jo predaja sosednji Grčiji. Zahtevo po brisanju imena Makedonec iz vseh uradnih dokumentov in javne uporabe doživljajo kot grožnjo z orwellovskimi sankcijami.
Britanski časnik The Guardian je objavil pismo podpore kompromisni rešitvi spora o imenu med Atenami in Skopjem, ki ga je podpisalo 45 razumnikov večinoma iz EU in ZDA, brez pojasnila pa je zavrnil objavo pisma kritikov sporazuma, ki ga je podpisalo 60 razumnikov večinoma iz EU in Balkana s strokovnjakinjo za mirovne študije iz Skopja Biljano Vankovsko na čelu. Ker so na podoben odziv naleteli tudi v drugih zahodnih medijih in provladnih domačih medijih, svoje mnenje objavljajo le v osebnih blogih in na družbenih omrežjih.
Podporniki sporazuma so prepričani, da spoštuje dostojanstvo in pravico do samoodločbe obeh narodov in potrjuje željo obeh držav za mirno sožitje. Zanje je ključna obljuba o začetku pristopnih pogajanj z Natom in EU. Po njihovem so se proti sporazumu tako v Makedoniji kot v Grčiji mobilizirali le trdovratni skrajneži.
Vankovska je za Delo pojasnila, da so vsi podpisniki najprej proučili originalni sporazum in se šele potem podpisali pod kritično pismo. Po njenem bodo makedonski državljani izgubili identiteto in ime tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Problem vidi tudi v tem, ker je bil sporazum podpisan v nasprotju z ustavo, vlada pa je razpisala posvetovalni referendum, kar prav tako ni skladno z ustavo. Če bo Skopje naredilo vse, kar zahtevajo Atene, je še poudarila Vankovska, bo na koncu o sporazumu glasoval grški parlament.
Preveliko popuščanje Grčiji?
Z drugimi besedami, makedonski državljani lahko spremenijo vse osebne podatke in dokumente od osebne izkaznice do potnih listov, vozniških dovoljenj in diplom ter spremenijo ustavo, pa to še ne bo jamstvo, da bo grška vlada pridobila potrebno večino za sprejetje sporazuma v parlamentu. In kaj se bo zgodilo potem, se še sprašuje. To je previsoka cena za obljubo o oddaljeni evropski perspektivi. Vankovska se ne boji niti mednarodne izolacije, s katero strašijo Makedonijo že desetletja, ker ne vidi vzroka, zakaj bi jih kaznovali, če se nočejo ukiniti sami. Strah jo je ustoličenja policijske države.
Kritiki sporazuma so v pismu uredništvom zahodnih medijev zapisali, da dogovor med Atenami in Skopjem ne spoštuje mednarodnega prava, človekovih pravic in demokratičnih načel. Po njihovem je makedonska vlada poklenila pod mednarodnim pritiskom proti volji lastnih državljanov. Sporazum negira ustavno suverenost Makedonije in jo predaja sosednji Grčiji. Zahtevo po brisanju imena Makedonec iz vseh uradnih dokumentov in javne uporabe doživljajo kot grožnjo z orwellovskimi sankcijami.
