Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini prižgal luč na koncu tunela

Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine ­(NUBBIH) je morala nedavno prekiniti delovanje in zapreti vrata za uporabnike. Težavam in blokadam, ki pestijo državo, se ni izognilo niti šest državnih kulturnih institucij. S posegom visokega predstavnika za BiH Christiana Schmidta je nastopilo začasno olajšanje, vprašanje pa je, ali bo zares sledila trajna rešitev.

Približno štirideset zaposlenih v tej osrednji kulturni instituciji v BiH že več mesecev ni prejelo plače, nekdanji ravnatelj Ismet Ovčina, na položaju je bil devetnajst let, pa si je ob upokojitvi pred nekaj meseci izplačal odpravnino iz sredstev, ki niso bila namenjena temu, so poročali v Dnevnem avazu.

Ustanova ni le brez direktorja, temveč je tudi brez nadzornega sveta in upravnega odbora. V začetku tedna so jim zaradi neplačanih računov odklopili stacio­narne telefone, ob čemer so zaposleni uporabnikom na družbenih omrežjih sporočili, da jim »ostaja komunikacija prek e-pošte, a do kdaj, ne vemo«.

Narodna in univerzitetna knjižnica BiH je dom posebnih zbirk, ki so od leta 2020 spomenik državnega pomena. FOTO: Aldin Huskić

Grožnja dediščini in državnosti

Zaposleni v Narodni in univerzitet­ni knjižnici, ki je poleg Narodnega muzeja, Zgodovinskega muzeja, Muzeja književnosti in gledališke umetnosti, Knjižnice za slepe in slabovidne, Umetniške galerije in Kinoteke ena od sedmih državnih kulturnih institucij, so na svoje težave opozorili že maja, ko so na tiskovni konferenci izpostavili problematiko pomanjkljivega financiranja – to je vse manjše in vse bolj neredno, priteka pa prek skladov z vseh treh ravni oblasti –, stalno negotovost zaposlenih ter uničujoče posledice, ki bi jih morebitno prisilno zaprtje ustanove imelo za kulturno, informacijsko in izobraževalno skupnost, pa tudi za širšo družbo.

Vijećnico so po popolnem uničenju leta 1992 prenovili ter jo znova odprli leta 2014. FOTO: Mimi Šegina

To bi ogrozilo ne le intelektualno dediščino, temveč tudi temelje državnosti, saj knjižnica skrbi za ohranitev kulturne dediščine in identitete BiH, pomembno vlogo ima tudi pri izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter za jezik in kulturo. Med drugim hrani posebne zbirke, ki so od leta 2020 spomenik državnega pomena. Do leta 1992 je 1945. ustanovljena knjižnica domovala v sarajevski mestni hiši, odkar je ta pogorela v napadih vojske Republike Srbske s položajev z okoliških hribov – in z njo približno dva milijona enot gradiva –, ima prostore v kampusu sarajevske univerze. Stavbo mestne hiše (Vijećnica) so obnovili ter znova odprli leta 2014.

Potencialno ustavitev dejavnosti so zaposleni simbolično primerjali z agresijo in poskusom kulturocida izpred tridesetih let, v primeru podaljševanja agonije so jo napovedali prav za dan uničenja Vijećnice, 26. avgusta. Skupno 400.000 konvertibilnih mark sredstev (okrog 200.000 evrov), ki jim jih je prek ministrstva za kulturo in šport ter ministrstva za znanost, visoko šolstvo in mladino nakazala vlada sarajevskega kantona, namreč ni bilo dovolj, da bi zagotovili njeno nadaljnje delovanje.

NUBBIH ima pomembno vlogo tudi pri izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter za jezik in kulturo. FOTO: Aldin Huskić

Krivec je politika

Kljub temu so si zaposleni prizadevali, da bi odgovorni izpolnili njihove zahteve: imenovanje vodstva ter ureditev pravnega in finančnega statusa. »Trenutno stanje v NUBBIH je zares težko in alarmant­no,« je za Delo povedal predsednik sveta delavcev Aldin Huskić. »Po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma država BiH nikoli ni rešila pravnega statusa sedmih državnih kulturnih institucij. BiH na državni ravni nima ministrstva za kulturo. Ta je prepuščena entitetam in to je ustvarilo pravni problem, ki še traja.«

Vloga Josipa Broza v življenju deda Sulejmana FOTO: promocijsko gradivo

Ustavitev dejavnosti je onemogočila izdajanje mednarodnih standardnih številk publikacijam (CIP, ISBN, ISSN, ISMN in DOI), zaradi česar legalno ne more iziti niti ena knjiga ali časopis. Posledično sta v težavah tako založniška kot akademska skupnost. To je na lastni koži občutil pisatelj Jasmin Agić, čigar knjiga Vloga Josipa Broza v življenju deda Sulejmana (Uloga Josipa Broza u životu djeda Sulejmena) naj bi izšla 26. novembra, na dan državnosti. Zaradi zapletov pri izdaji so z založbo Buybook »za knjigo, ki je ni«, predvideli protestno promocijo.

»Zaradi nerešenega financiranja NUBBIH in zato, ker od septembra nimamo direktorja, smo v položaju, ko ne moremo realizirati niti enega naloga ali pogodbe, ker ni nikogar, ki bi to podpisal. Negotovo je tudi delo sistema Cobiss v BiH, ker trenutno ne moremo izvršiti plačila Izumu v Mariboru,« je pojasnil Aldin Huskić. Direktor Izuma Aleš Bošnjak in vršilec dolžnosti ravnatelja Nuka Marijan Rupert sta NUBBIH pisno izrazila podporo in ji ponudila pomoč.

Aldin Huskić FOTO: osebni arhiv

»Delavci preživljajo težke trenutke. Letos smo imeli težave s plačami, tako da smo jih avgusta na zahtevo Kantona Sarajevo prejeli za april, maj, junij in julij. Zadnja je bila izplačana za avgust in od takrat nismo dobili niti evra. Prikrajšani smo za zdravstveno zavarovanje, med zaposlenimi imamo tudi onkološke paciente,« je razmere opisal Huskić in poudaril, da sta glavna krivca za nerešen pravni status ustanove svet ministrov in parlamentarna skupščina BiH, med drugim zaradi obstrukcij predstavnikov Republike Srbske, »ki menijo, da je treba vse, kar je državno, vključno z NUBBIH, ki ohranja kulturno in zgodovinsko pisno dediščino Bosne in Hercegovine ter vseh njenih narodov, uničiti«. Ker nočejo, da bi obstajala ena državna knjižnica, so ustanovili svojo paralelno – menijo, da je ta dovolj, je dodal.

Ahmed Burić FOTO: Dnevnik

Šestdeset dni za pripravo zakona

»Samo predstavljate si lahko, kako se počuti nekdo, ki se ukvarja z jezikom ali literaturo. Prepuščeni smo samim sebi, z malo možnosti, da se iz vsega tega izvlečemo, zato je primer NUBBIH na neki način del 'realizirane' metafore o našem totalnem propadu. V nekem smislu smo družba, ki si ne zasluži jezika in literature, ker nismo naredili ničesar, da bi oblikovala naš obstoj in samozavedanje. V duhovnem smislu nas je odnesla povodenj. Skoraj si ne moremo pomagati,« je za Delo povedal pisatelj Ahmed Burić.

»Narodna in univerzitetna knjižnica ter njena blokada je nekakšna entropija, ki se prej ali slej pojavi v vsakem segmentu družbe, ki ni neposredno povezan z donosnimi posli, v katerih tisti na oblasti ne vidijo hitrega zaslužka zase. Bosna in Hercegovina je neurejena država, prepuščena na milost in nemilost strankarskim strukturam, ki svojo oblast dojemajo izključno kot rop. Posledica njihove nesposobnosti in malomarnosti je nekakšen, lahko bi rekli, svinjak, v katerem se pričakuje, da bo visoki predstavnik vsilil odločitev, potem pa se zdi, da je vse v redu. Ne bo, kajti še najmanj šest drugih kulturnih ustanov ima enako usodo: ta vlada namenja za kulturo smešno malo in v tem kontekstu se kot samostojni kulturni delavec, z nekakšnim atributom 'izjemen', počutim bedno, kot vsi, ki se niso pridružili paktu o nenapadanju,« je bil kritičen.

Od konca devetdesetih let knjižnica domuje v kampusu sarajevske univerze na ulici Zmaja od Bosne. FOTO: Aldin Huskić

Podobno meni ustanoviteljica­ Pena in društva pisateljev BiH Ferida Duraković, za katero je primer NUBBIH »zadnji udarec vsemu, kar predstavlja Bosno in Hercegovino kot skupno državo vseh ljudi, ki v njej živimo. Multietnično tkivo Bosne in Hercegovine je trideset let razpadalo, da bi se (kot enonacionalne) zavzele vse institucije, ki predstavljajo enotno državo, vključno s knjižnicami na državni ravni. Tretja entiteta čaka za vogalom, sodnik pa ne ve, kaj počne. Vsakega pametnega držav­ljana frustrira pomanjkanje pameti in kompetentnosti tistih, ki o nas odločajo kot o številu volivcev, ne pa kot o živih ljudeh, ki nimajo druge izbire kot živeti v Bosni in Hercegovini. Vsak poskus skupne preteklosti je neuspešen, ker 'konstitutivni' narodi nočejo skupne preteklosti ali skupne prihodnosti, niti skupne Narodne in univerzitetne knjižnice. Niti skupne številke za klic v sili, predstavljajte si to!«

Zaposleni v NUBBIH so, tako Aldin Huskić, sestankovali s predstavniki vseh ravni oblasti: kantona, federacije ter ministrstva za upravne zadeve. A ker je za umestitev točke na dnevni red zasedanja sveta ministrov BiH treba dobiti soglasje vseh narodov, Republika Srbska pa tega ni podala, je ostalo pri statusu quo.

Naposled je ukrepal visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt, ki je v četrtek odredil svetu ministrov in parlamentarni skupščini, naj v šestdesetih dneh pripravita državni zakon, ki bo enkrat za vselej rešil pravni in finančni status sedmih državnih kulturnih institucij. Če tega ne bodo storili, bo Schmidt vsilil zakon, kot mu dopuščajo pristojnosti. Enega od zaposlenih v NUBBIH so pooblastili za podpisovanje pogodb in podobno, kmalu bodo tudi znova zagnali izdajanje ISBN-jev in ISSN-jev, tako da bo založništvo znova zaživelo.

Izid knjige Jasmina Agića, predviden za 26. november, je zaradi zapletov prestavljen na sredino decembra. FOTO: Mirela Muračević

Upanje med optimizmom in dvomom

Jasmin Agić zaradi »nagajanja« Republike Srbske dvomi, da bo zadeva rešena v šestdesetih dneh. Vendar zdaj vsaj približno ve, kdaj bo izšla njegova knjiga Vloga Josipa Broza v življenju deda Sulejmana. Na dan državnosti, 26. novembra, jo bodo kljub temu proslavili s promocijskim dogodkom, voditeljica pogovora z avtorjem se bo nanj pripravila s PDF-jem, bralci pa bodo knjigo lahko kupili, ko bo izšla – predvidoma okrog 15. decembra. »Ne moremo kar odnehati, moramo delati,« je dejal in dodal, da bodo na dogodku opozorili, zakaj knjige še ni – torej, v kakšni državi živijo –, ter da bo naposled izšla zaradi odredbe visokega ­predstavnika.

To po besedah Aldina Huskića pomeni, da se po tridesetih letih ponuja možnost, da se z zakonom na državni ravni reši vprašanje NUBBIH in drugih kulturnih ustanov, ki jih je BiH ustanovila, a jim po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma manjka pravna ureditev. S sprejetjem zakona bi se rešile tako finančne težave kot vprašanje upravljanja.

Optimizem in upanje sta pri tem na mestu, toda po dosedanjih izkušnjah sta kljub vsemu še navzoča dvom in strah. Ferida Duraković ga deli z Ahmedom Burićem in Jasminom Agićem, rekoč, da je »šibek poskus visokega predstavnika prepozen, zdaj se moramo zbrati na ulici, mi, ki še vedno živimo sanje o skupni BiH brez entitet in kantonov – revolucija ni več opcija! –, in družno zajokati«.