Voda vzela četrtino mesta in več tisoč življenj
Magrebu tragedije ne prizanašajo. Po smrtonosnem potresu v Maroku so konec tedna Libijo zajele uničujoče poplave, ki jih je povzročilo neurje Daniel. Kakor bijejo plat zvona predstavniki človekoljubnih organizacij in lokalnih oblasti, je na vzhodu države umrlo več kot 2300 ljudi, črna statistika bi lahko bila v naslednjih dneh še višja, saj naj bi bilo pogrešanih do 10.000 ljudi.
Obilno deževje je najhuje prizadelo obmorsko mesto Derna. Intenzivni nalivi so porušili jezova, zaradi česar se je v naseljeni obalni pas izlilo 33 milijonov kubičnih metrov vode. Iz mesta s 120.000 prebivalci in okolice prihajajo podobe opustošenja, razbrazdanih cest, izginulih mostov, do temeljev porušenih stavb, dreves in prevrnjenih avtomobilov, mimo katerih teče proti morju blatna reka. Povodenj je uničila okoli 500 stavb in izbrisala več sosesk. Reševalci iščejo preživele, ob čemer so si zaradi pomanjkanja opreme in težkega dostopa pomagajo s priložnostnimi pripomočki. Mrtve za identifikacijo razvrščajo na trgih in pred prenatrpanimi bolnišnicami. Po navedbah lokalnih oblasti v iskanju pogrešanih prečesavajo tudi morje, kamor naj bi voda odnesla več prebivalcev.
»Trupla ležijo povsod: v morju, dolinah in pod stavbami,« je za Reuters dejal minister za civilno letalstvo in član odbora za izredne razmere mednarodno nepriznane vlade na vzhodu države Hakam Abu Šakejt. »Ne pretiravam, ko pravim, da je izginila četrtina mesta. Veliko objektov je porušenih.«
Poleg Derne je neurje Daniel, ki se je pred tem razbesnelo nad Grčijo, Turčijo in Bolgarijo, prizadelo še Misrato in Bengazi, kjer so oblasti zaprle šole in trgovine ter uvedle policijsko uro.
Zanemarjena infrastruktura
S hribi obdano Derno preči sezonska reka, ki je oživela, ko je Libijo zajelo neurje Daniel. Da bi lahko močni nalivi povzročili kataklizmo, je pred časom, kakor so poročale agencije, opozarjala stroka. Hidrolog Abdelvanis A. R. Ašur z libijske univerze Omarja al Muhtarja je v lani objavljenem raziskovalnem članku zapisal, da je mesto dovzetno za poplave, in posvaril pred veliko nevarnostjo ponovitve povodnji iz petdesetih let prejšnjega stoletja, saj da jezova takšnega pritiska vode ne bi zdržala, zato je pozval k takojšnjim rednim vzdrževalnim delom.
Toda v Libiji, ki jo od smrti dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011 pretresajo konflikti ter politični spopadi in kjer se za oblast borita dve vladi, se odsotnost in šibkost institucij kažeta tudi v vlaganjih v infrastrukturo. Razdeljenost z nafto bogate severnoafriške države na mednarodno priznano vlado v Tripoliju in drugo na vzhodu ovira tudi reševanje in odzivanje na naravno nesrečo, ki bi bila velik izziv za vsako administracijo. Obe vladi sta razglasili tridnevno žalovanje.
Mednarodna pomoč
Koordinatorica Združenih narodov za humanitarno pomoč v Libiji Georgette Gagnon je mednarodno skupnost pozvala, naj prizadetemu delu Magreba hitro zagotovi pomoč. Pripravljenost, da državi, v kateri je med letoma 2014 in 2020 divjala državljanska vojna, ponudijo roko, so izrazili v Bruslju. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju x izrazila sožalje zaradi številnih smrtnih žrtev in zapisala, da EU Libiji stoji ob strani. Prav tako se je odzvala Turčija. Kakor je napovedal predsednik Recep Tayyip Erdoğan, bo njegova država na prizadeta območja poslala reševalne ekipe s čolni, šotori in drugimi zalogami. Osebje za pomoč pri reševanju in humanitarno podporo so ponudili tudi Italija, Alžirija, Egipt, Iran, Tunizija, Turčija in Združeni arabski emirati.
