Vojna še bolj upočasnjuje evropsko rast

Evropska komisija znižala napoved gospodarske rasti za območje z evrom in tudi za Slovenijo.
Fotografija: Tudi nemško gospodarstvo bo letos nekoliko zastalo. Na fotografiji gradnja stanovanjskih objektov v Münchnu. FOTO: Christof Stache/AFP
Odpri galerijo
Tudi nemško gospodarstvo bo letos nekoliko zastalo. Na fotografiji gradnja stanovanjskih objektov v Münchnu. FOTO: Christof Stache/AFP

Evropska komisija je v spomladanski napovedi znižala napoved gospodarske rasti za Slovenijo na 3,7 odstotka letos in 3,1 odstotka prihodnje leto. V zimski napovedi, objavljeni februarja, so za Slovenijo napovedovali rast v višini 3,8 in 3,6 odstotka.

Podobna so gibanja tudi v celotnem območju z evrom. Letos naj bi zraslo za 2,7 odstotka in prihodnje leto za 2,3 odstotka. Po zimski napovedi bi rast znašala letos štiri odstotke in prihodnje leto 2,7 odstotka.

Veter v prsi

Kot ugotavljajo v evropski komisiji, je vojna v Ukrajini še okrepila veter v prsi globalnemu gospodarstvu. Največji udarec so visoke cene energije, podražili so se tudi hrana, blago in storitve, kar je zmanjšalo kupno moč gospodinjstev.  

»Vojna je vodila k zvišanju cen energije in dodatnim motnjam v dobavnih verigah. Tako bo inflacija dlje časa ostala višja,« je ocenil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.   

Napoved inflacije v območju z evrom za letos so zvišali s 3,5 na 6,1 odstotka. Inflacija naj bi dosegla vrh v drugem četrtletju s 6,9 odstotka, nato pa se bo predvidoma začela zniževati. Prihodnje leto naj bi bila z 2,7 odstotka še vedno nad dvoodstotno mejo. 

Sloveniji napovedujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje kljub zmanjšanju realnih prihodkov z inflacijo. Temeljila naj bi na rasti zaposlenosti, večjih razpoložljivih prihodkih, davčni reformi in uporabi prihrankov.

image_alt
Rast gospodarstva bo 4,2-odstotna, inflacije 6,4-odstotna

Cene, pritisk povpraševanja in večja negotovost pa naj bi imeli močan učinek na zasebne naložbe. Učinek tega bo zmanjšan z javnimi naložbami, predvsem iz skladov EU.

Čeprav so bo slovenski primanjkljaj znižal s 5,2 odstotka BDP lani na 3,4 odstotka prihodnje leto, naj bi visoki tekoči izdatki zavirali močnejše izboljšanje javnih financ, ocenjujejo bruseljski analitiki.      

Preberite še:

Komentarji: