Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Za nami je dolgo in najbolj vroče poletje

Na severni polobli so letos izmerili kar 400 temperaturnih rekordov.
Poletje je bilo vroče tudi v Berlinu. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Poletje je bilo vroče tudi v Berlinu. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
J. B. P.
9. 10. 2019 | 10:20
9. 10. 2019 | 10:51
3:41
Od prvega maja do tridesetega avgusta letos so meteorologi v devetindvajsetih državah severne poloble izmerili kar štiristo najvišjih temperatur zraka vseh časov oziroma v času, odkar se te temperature sploh merijo in evidentirajo, poroča danes britanski BBC, ki se sklicuje na analizo kalifornijskega meteorološkega inštituta Berkeley Earth. 
 

Tretjina rekordov izmerjenih v Nemčiji


Kar tretjino najvišjih temperatur vseh časov so izmerili v Nemčiji, ki ji sledita Francija in Nizozemska. Poleg absolutno najvišjih temperatur pa so meteorologi v kar 1200 krajih izmerili tudi absolutno najvišje temperature v določenem mesecu. Inštitut je za analizo upošteval le meritve meteoroloških postaj, ki podatke zapisujejo najmanj zadnjih štirideset let, najstarejše med temi pa podatke o temperaturah zraka zbirajo že več kot sto petdeset let in kljub temu so letos tudi na takšnih območjih temperature dosegale absolutne rekorde, tako na primer v Franciji, kjer so poleti namerili doslej rekordnih 46 stopinj Celzija. 

V Parizu so letos padali temperaturni rekordi. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters
V Parizu so letos padali temperaturni rekordi. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters

 

Julij je bil globalno najtoplejši mesec doslej


Dva najhujša vročinska vala sta bila v juniju in juliju. V ZDA je bilo v tem obdobju doseženih trideset temperaturnih rekordov vseh časov, na Japonskem, kjer je zaradi vročinskega vala umrlo enajst ljudi, pa deset. Julij je bil tudi globalno najbolj vroč mesec, odkar se merijo temperature zraka. Sicer je bil le 0,04 stopinje Celzija toplejši od do zdaj najtoplejšega julija, a ta zadnji rekord je iz leta 2016, kar pomeni, da se povprečne temperature vedno hitreje dvigajo in vedno pogosteje dosegajo nove rekorde. 


Vročinski valovi posledica globalnega segrevanja


Dr. Robert Rhode z inštituta Berkeley Earth pri tem ponavlja znano znanstveno dejstvo: naraščanje temperaturnih rekordov je del dolgoročnega globalnega segrevanja ozračja. »Pred začetkom globalnega segrevanja je vsako leto temperaturne rekorde izmerilo le malo vremenskih postaj, kakšna dva odstotka vseh. Zdaj pa nove absolutne temperaturne rekorde vsako leto izmeri pet ali celo več odstotkov vseh postaj,« pravi. Po podatkih njihovega inštituta so imeli letos rekorde na več kot osmih odstotkih vseh vremenskih postaj.
 

Rekordi tudi v Sloveniji


Vročina v Ljubljani, 27. junij 2019.  FOTO: Leon Vidic/Delo
Vročina v Ljubljani, 27. junij 2019.  FOTO: Leon Vidic/Delo


Temperaturni rekordi so letos padali tudi v Sloveniji, in to predvsem v juniju, ki je bil v povprečju za kar 4,2 stopinje Celzija toplejši od junijske povprečne temperature v obdobju 1981–2010. Marsikje so izmerili rekordno visoke temperature v zadnjih sedemdesetih ali več letih: v Ratečah je bilo 35,5 stopinje Celzija, na Kredarici 20,8 stopinje, rekordne krajevne najvišje temperature pa so bile tudi v Ravnah na Koroškem, Bohinjski Češnjici, Kočevju, Postojni, Babnem Polju, na Rudnem polju in Voglu. Tudi v Ljubljani je bilo z najvišjo temperaturo 36,5 stopinje Celzija rekordno toplo v zadnjih 16 letih.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine