Za novo ravnotežje v čezatlantskih odnosih

Ameriški vojak Evropi: Ne zapustite Amerike! Neliberalni vplivi tudi v Evropski uniji.
Fotografija: Nemški zunanji minister Heiko Maas meni, da se je »Atlantik razširil«, a ne le zaradi Trumpa, ampak se vse manj prekrivajo tudi vrednote in interesi, ki so medsebojne odnose zaznamovali v prejšnjih generacijah. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Nemški zunanji minister Heiko Maas meni, da se je »Atlantik razširil«, a ne le zaradi Trumpa, ampak se vse manj prekrivajo tudi vrednote in interesi, ki so medsebojne odnose zaznamovali v prejšnjih generacijah. FOTO: Reuters

Berlin – Ne bomo dovolili ameriškega ukrepanja prek naših glav, pravi nemški zunanji minister in predlaga novo oceno evropskega partnerstva s tradicionalno zaveznico ZDA. Gospodarska in zunanja politika predsednika Donalda Trumpa, še posebno usmerjena proti Nemčiji, prinaša pomembne strateške premike – domnevno tudi v pomoč ZDA.

Za uvod v svoj zapis v časopisu Handelsblatt Heiko Maas navaja odgovor Henryja Kissingerja na vprašanje, ali bo Trump nehote pomagal pri prenovi Zahoda. Nekdanji ameriški zunanji minister meni, da bi bilo to ironično, a ne nemogoče, in tudi socialdemokratski šef nemške diplomacije namesto osredotočenja na vsakodnevne tvite iz Bele hiše priporoča posvojitev te zamisli. ZDA so veliko več kot Donald Trump. Ameriška sodišča in kongres prav tako vsak dan dokazujejo obstoj »checks and balances«, kot bi lahko imenovali učinkovito ameriško delitev oblasti.

»Američani z novo strastjo razpravljajo o politiki, tudi to je Amerika 2018.« Maas meni, da se je »Atlantik razširil«, a se to ni zgodilo le zaradi Trumpa, ampak se vse manj prekrivajo vrednote in interesi, ki so medsebojne odnose zaznamovali v prejšnjih generacijah: prej jih je krepil konflikt med Vzhodom in Zahodom, slabljenje teh povezav pa se je začelo že pred sedanjim predsednikom ZDA in se bo nadaljevalo tudi po njem. Tudi 51-letni politik iz Posarja je ZDA v mladosti videl kot »mesto hrepenenja« ter se po maturi z glasbo Brucea Springsteena in Newyorško trilogijo Paula Austerja v žepu odpravil na večmesečno potovanje od New Yorka do Los Angelesa. »A pogled nazaj ne vodi v prihodnost, naše partnerstvo je treba izmeriti na novo. Ne zato, da bi ga pustili za seboj, ampak da bi ga prenovili in obvarovali.« Sedanji nemški zunanji minister predlaga bolj uravnoteženo partnerstvo, »v katerem bomo ustvarili protiutež tam, kjer bodo ZDA prestopile rdečo črto ter povečale našo težo tam, kjer se Amerika umika«, in tudi skrbeli za dialog, saj jim po njegovem prepričanju ne bo uspelo. »Izstopajoči cilj naše zunanje politike« je suverena in močna Evropa, ravnotežje z ZDA je mogoče doseči le v sodelovanju s Francijo in drugimi Evropejci.
 

EU kot eden nosilnih stebrov mednarodne ureditve


»To ji je vnaprej določeno, saj je iskanje soglasja in kompromisa v njeni genski zasnovi.« K uravnoteženemu partnerstvu po Maasovem prepričanju sodi tudi večje prevzemanje odgovornosti za varnostna vprašanja. Krepitev evropskega stebra severnoatlantske vojaške zveze ni v evropskem interesu le zato, ker Donald Trump zahteva več odstotkov za obrambo, ampak ker se ni mogoče več tako kot prej zanašati na ZDA. Sestavni del čezatlantske varnostne ureditve in evropski projekt prihodnosti morata postati evropska varnostna in obrambna unija. »Šele v tej perspektivi je smiselno povečanje sredstev za obrambo.« Evropa se mora še bolj angažirati tudi proti razpadu državnih struktur na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Krizna diplomacija je za nemškega zunanjega ministra še en primer sodelovanja. Povečevanje evropske teže tam, kjer ZDA prestopajo rdeče črte, se lahko začne z razkrinkavanjem lažnih novic: če se plačilna bilanca med Evropo in ZDA ne omejuje na trgovino s proizvodi, ampak upošteva tudi milijardne dobičke evropskih hčerinskih podjetij ameriških spletnih gigantov, ima primanjkljaj Evropa. Evropejci še naprej nasprotujejo tudi izstopu iz jedrskega sporazuma z Iranom, nemški zunanji minister pa se zavzema tudi za od ZDA neodvisne finančne kanale plačevanja, neodvisni sistem Swift in Evropski monetarni sklad – ter za »alianso multilaterizma«, omrežja partnerjev, ki stavijo na obvezujoča pravila in pošteno konkurenco.
 

Aliansa za reševanje svetovnih problemov


Maas omenja Japonsko, Kanado in Južno Korejo za reševanje skupnih težav – na področju podnebnih sprememb in pri ustvarjanju pravične trgovinske ureditve pa ostajajo vrata odprta tudi ZDA. Ne dela si iluzij, da takšna aliansa lahko reši vse svetovne probleme, a se je treba prav zaradi sedanjega stanja čezatlantskih odnosov bojevati proti uničenju multilateralne ureditve.



Prizadevajo nas ista vprašanja, še vedno smo si blizu, meni nemški zunanji minister in omenja ameriškega vojaka, ki mu je pred kratkim na skrivaj prišepnil, naj Evropa ostane na strani Američanov: »Please, don’t abandon America!« (»Prosim, ne zapustite Amerike!«) Nemški analitiki čezatlantskih in mednarodnih odnosov podpirajo takšna razmišljanja iz berlinske Auswärtiges Amt, saj je Trump tudi po njihovem prepričanju le simbol globokih socialno-ekonomskih in političnih sprememb v ZDA. Constanze Stelzenmüller z washingtonskega inštituta Brookings pa vendarle opozarja, da se neliberalni izzivi vse bolj širijo tudi v EU, številne evropske države pa zaradi ruskega plinovoda Severni tok 2 izgubljajo zaupanje v Nemčijo.

Komentarji: