Zagrebška deklaracija za balkanske upe
V Uniji opazen strah pred prodorom tretjih držav v prazen prostor sredi Evrope. Vprašanje Zahodnega Balkana bo povezano s slovenskim predsedovanjem Svetu EU.
Odpri galerijo
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu EU in Zahodnega Balkana poudarila pomen svobode tiska kot temelja demokracije, DNK Unije in orodje v bitki proti dezinformacijam. FOTO: AFP
Bruselj – Dežele Zahodnega Balkana so sinoči z zagrebško deklaracijo dobile še eno zagotovilo EU, da imajo evropsko perspektivo. Na vrhu, ki bi sicer moral potekati v hrvaškem glavnem mestu, a je bil lahko izpeljan le z videopovezavo, konkretnih rešitev glede širitvenega procesa ni bilo.
Po besedah hrvaškega premiera Andreja Plenkovića je vrh kljub temu pomagal državam Zahodnega Balkana, »da gredo v pravo smer«. Bolj konkretne so bile odločitve na gospodarskem področju. Regiji je bila zagotovljena velika pomoč Unije v bitki s pandemijo koronavirusa. Iz različnih virov bo zbranih 3,3 milijarde evrov.
Evropsko komisijo so pozvali, naj pripravi trden gospodarski in investicijski načrt za krepitev tamkajšnjih gospodarstev z večjo konkurenčnostjo. Poleg tega bi morale biti vzpostavljene boljše povezave znotraj regije in z EU.
Po drugi strani EU pričakuje od držav v regiji javno priznanje za narejeno. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je, denimo, pred kratkim raje kot Uniji – o njeni solidarnosti je govoril kot o pravljici na papirju – za pomoč zahvaljeval Kitajski in Rusiji.
V deklaraciji z vrha je sicer poudarjeno, da noben drug partner ne zagotavlja Zahodnemu Balkanu takšne pomoči in sodelovanja kot EU. Regija je ne glede na dolgoletno evropsko perspektivo, ki je bila prvič potrjena na zagrebškem vrhu pred 20 leti, zaznamovana s počasnimi reformami, gospodarskimi težavami, množičnim izseljevanjem.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je Zahodni Balkan razglasila za absolutno prednostno nalogo za EU. Posebno je poudarila pomen svobode tiska kot temelja demokracije, DNK Unije in orodja v bitki proti dezinformacijam.
Na evropski poti se sicer pričakuje temeljite reforme, a po drugi strani je negotovo, ali je med članicami Unije dovolj politične volje za večje korake v smeri širitve. Eden od glavnih dosežkov hrvaškega predsedstva je odločitev EU o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Datum njihovega dejanskega začetka še ni znan.
V širitveni strategiji evropske komisije iz leta 2018 so kot indikativni datum za naslednjo širitev navedli leto 2025. Pogoj je, da Črna gora in Srbija, s katerima pogajanja že potekajo, izpeljeta zahtevane reforme in rešita spore s sosedi (Beograd ne more v EU brez pravno zavezujočega sporazuma o ureditvi odnosov s Kosovom). Takšna časovnica ni videti realna.
A v praznem prostoru, ki nastaja na Balkanu, vstopajo Kitajska, Rusija in v manjši meri Turčija. Tako Unija zaskrbljeno spremlja kitajski prodor, ki ni povezan le z naložbami v strateških sektorjih, temveč tudi s strateškim komuniciranjem.
Kdaj in kje bo naslednji tak vrh EU in Zahodnega Balkana, še ni znano. Prejšnji, prvi po solunskem leta 2003, je potekal v Sofiji med bolgarskim predsedovanjem leta 2018. Premier Janez Janša je na vrhu povedal, »da mora EU vsem izzivom navkljub ostati dobro koordinirana in aktivno angažirana v regiji«.Unija bi po njegovem mnenju morala ustvariti pogoje, da bi mladi imeli perspektivo v lastnih državah.
Vprašanje Zahodnega Balkana bo gotovo tako ali drugače povezano s slovenskim predsedovanjem EU v drugi polovici prihodnjega leta.
Po besedah hrvaškega premiera Andreja Plenkovića je vrh kljub temu pomagal državam Zahodnega Balkana, »da gredo v pravo smer«. Bolj konkretne so bile odločitve na gospodarskem področju. Regiji je bila zagotovljena velika pomoč Unije v bitki s pandemijo koronavirusa. Iz različnih virov bo zbranih 3,3 milijarde evrov.
Vučić dvoril Kitajski
Evropsko komisijo so pozvali, naj pripravi trden gospodarski in investicijski načrt za krepitev tamkajšnjih gospodarstev z večjo konkurenčnostjo. Poleg tega bi morale biti vzpostavljene boljše povezave znotraj regije in z EU.
Po drugi strani EU pričakuje od držav v regiji javno priznanje za narejeno. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je, denimo, pred kratkim raje kot Uniji – o njeni solidarnosti je govoril kot o pravljici na papirju – za pomoč zahvaljeval Kitajski in Rusiji.
V deklaraciji z vrha je sicer poudarjeno, da noben drug partner ne zagotavlja Zahodnemu Balkanu takšne pomoči in sodelovanja kot EU. Regija je ne glede na dolgoletno evropsko perspektivo, ki je bila prvič potrjena na zagrebškem vrhu pred 20 leti, zaznamovana s počasnimi reformami, gospodarskimi težavami, množičnim izseljevanjem.
Skopje in Tirana v nizkem štartu
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je Zahodni Balkan razglasila za absolutno prednostno nalogo za EU. Posebno je poudarila pomen svobode tiska kot temelja demokracije, DNK Unije in orodja v bitki proti dezinformacijam.
Na evropski poti se sicer pričakuje temeljite reforme, a po drugi strani je negotovo, ali je med članicami Unije dovolj politične volje za večje korake v smeri širitve. Eden od glavnih dosežkov hrvaškega predsedstva je odločitev EU o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Datum njihovega dejanskega začetka še ni znan.
V širitveni strategiji evropske komisije iz leta 2018 so kot indikativni datum za naslednjo širitev navedli leto 2025. Pogoj je, da Črna gora in Srbija, s katerima pogajanja že potekajo, izpeljeta zahtevane reforme in rešita spore s sosedi (Beograd ne more v EU brez pravno zavezujočega sporazuma o ureditvi odnosov s Kosovom). Takšna časovnica ni videti realna.
Kje in kdaj bo naslednji vrh?
A v praznem prostoru, ki nastaja na Balkanu, vstopajo Kitajska, Rusija in v manjši meri Turčija. Tako Unija zaskrbljeno spremlja kitajski prodor, ki ni povezan le z naložbami v strateških sektorjih, temveč tudi s strateškim komuniciranjem.
Kdaj in kje bo naslednji tak vrh EU in Zahodnega Balkana, še ni znano. Prejšnji, prvi po solunskem leta 2003, je potekal v Sofiji med bolgarskim predsedovanjem leta 2018. Premier Janez Janša je na vrhu povedal, »da mora EU vsem izzivom navkljub ostati dobro koordinirana in aktivno angažirana v regiji«.Unija bi po njegovem mnenju morala ustvariti pogoje, da bi mladi imeli perspektivo v lastnih državah.
Vprašanje Zahodnega Balkana bo gotovo tako ali drugače povezano s slovenskim predsedovanjem EU v drugi polovici prihodnjega leta.
