Voditelji skupine sedmih vodilnih industrializiranih gospodarstev so s tridnevnim zasedanjem v Cornwallu na jugozahodu Anglije zaznamovali začetek prehoda v novo postpandemično realnost, in sicer z zavezami na področju boja proti virusu, (zelenega) gospodarskega okrevanja in promocije demokratičnih vrednot.
 

Zakaj je bil tokratni vrh voditeljev G7 drugačen od prejšnjih?

Analitiki se načelno strinjajo, da pomen skupine G7 upada, s tem, ko se težišče razvoja sveta z zahoda premika na vzhod. S tega vidika je pomembnejši forum postala skupina G20. In vendar je tokratni vrh v Cornwallu požel veliko zanimanja, predvsem zaradi širših okoliščin, v katerih je potekal. To je bilo prvo srečanje voditeljev G7 po izbruhu pandemije novega koronavirusa in je sovpadlo s prvim obiskom ameriškega predsednika Joeja Bidna v Evropi. Britanska vlada je kot gostiteljica pripravila ambiciozen seznam ciljev, na vrhu katerega je bilo zagotavljanje pravičnega dostopa do cepiv proti covidu-19. Toda iz skupne izjave voditeljev je razvidno, da je bilo tridnevno zasedanje veliko več kot donatorska konferenca. Voditelji so s sprejetimi odločitvami na vsak način želeli pokazati, da Zahod ni zastarel koncept, ampak da je še vedno sposoben delovati kot katalizator sprememb.

Kaj bodo države skupine G7 naredile za izboljšanje dostopnosti do cepiv proti covidu-19?

Že pred začetkom vrha je bilo jasno, da ga bodo voditelji ZDA, Kanade, Francije, Italije, Nemčije, Japonske in Združenega kraljestva izkoristili za napoved večje donacije cepiv državam v razvoju in s tem poskušali vsaj nekoliko popraviti vtis zadnjega pol leta, ko so bile njihove vlade zaradi kopičenja odmerkov pogosto tarča kritik. Skupina G7 se je v Carbis Bayu dogovorila, da bo do konca prihodnjega leta revnim delom sveta donirala dodatnih 870 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19. Največji delež bodo prispevale ZDA. Voditelji so se tudi strinjali, da svet potrebuje nove okvire za kolektivni boj proti zdravstvenim grožnjam. V sklopu tega bo skupina G7 povečala kapacitete za proizvodnjo zdravil in cepiv na vseh celinah; izboljšala sistem za zgodnje opozarjanje na potencialne zdravstvene grožnje ter podpirala znanost pri skrajšanju časa, potrebnega za razvoj cepiv, zdravil in testov.

Kako se namerava skupina spopasti z izzivi okrevanja po pandemiji?

Z napredkom cepljenja in zmanjševanjem števila okužb voditelji G7 pospešeno razmišljajo o tem, kako bodo svoja gospodarstva spet postavili na noge. Sedem vodilnih industrializiranih držav je od razglasitve pandemije skupaj porabilo 12 bilijonov dolarjev za pomoč prebivalstvu in podjetjem, s čimer je preprečilo, da bi zdravstvena kriza prešla tudi v gospodarsko ter socialno. Voditelji G7 so v skupni izjavi zapisali, da bodo njihove vlade podporo ohranjale tako dolgo, kot bo treba, z umiritvijo zdravstvenih razmer pa se bodo preusmerile v ustvarjanje gospodarske rasti in novih delovnih mest. Zeleni prehod bo pri tem igral ključno vlogo. Voditelji so tudi potrdili zavezo po vzpostavitvi pravičnejšega davčnega sistema. V tem kontekstu bodo naredili vse, da bo okrevanje doseglo vse družbene skupine. Odločeni so, da pri tem podvigu ne bodo ponovili napak iz preteklosti, ki so pogosto vodile k povečanju družbenih neenakosti.

Kaj so voditelji v skupni izjavi zapisali o vse večjem vplivu Kitajske?

Voditelji so vprašanju, kako odgovoriti na širjenje kitajskega vpliva, na vrhu namenili kar nekaj časa. Iz njihovih razprav je nastala zaveza o oblikovanju novega svetovnega partnerstva za okrevanje, ki predstavlja »izrazito spremembo našega načina investiranja v infrastrukturo«. Zahod je z milijardnimi naložbami pripravljen pomagati pri uresničevanju zelenih, trajnostnih projektov v državah v razvoju. Cilj novega partnerstva, kot so ga interpretirali tuji mediji, ni le zmanjšanje toplogrednih izpustov v ozračje, ampak predvsem vzpostavljanje alternative kitajski pobudi pasu in ceste, in to predvsem v afriških državah. Voditelji tudi verjamejo, da se ključni odgovor na velike izzive skriva v promoviranju temeljnih vrednot. Poudarili so, da bodo Kitajsko še naprej opozarjali na primere kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Xinjiangu in Hongkongu.

Katera tema je še zaznamovala vrh skupine G7?

Čeprav je bil eden od ciljev vrha pokazati enotnost Zahoda, se je med voditelji od časa do časa tudi zaiskrilo. Tako na začetku kot proti koncu vrha se je veliko govorilo predvsem o brexitu. Gostitelj, britanski premier Boris Johnson, se je o težavah z uveljavitvijo severnoirskega protokola pogovarjal tako z Joejem Bidnom in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom kot tudi s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom, ki sta na vrhu zastopala EU. Njihovi pogovori so spet poudarili globino nesoglasij glede tega, kako uveljaviti nova pravila trgovanja po brexitu. O kakršnemkoli preboju ni bilo mogoče govoriti, še posebno potem ko se je britanska stran pritožila, da francoski predsednik in evropski uradniki o Severni Irski govorijo, »kot da ne bi bila del Združenega kraljestva«. Tako Johnson kot Macron sta ob zaključku poskušala umiriti retoriko.