Zaprta taborišča za migrante in onemogočanje premikanja azilantov po Evropi
Vstopnih držav ne bi smeli pustiti samih, je v Bruslju opozorila nemška kanclerka Angela Merkel.
Odpri galerijo
Na vrhu, ki se ga udeležujejo voditelji 16 članic, ni pričakovati preboja. FOTO: Geert Vanden Wijngaert/Ap
Bruselj - »Strinjamo se, da so morajo nezakonite migracije zmanjšati, da moramo zavarovati zunanjo mejo in da smo za vse teme odgovorni vsi,« je po končanem mini vrhu o azilu in migracijah povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Pravega preboja na vrhu, ki so se ga udeležili voditelji 16 članic, ni bilo. Tudi pričakovan ni bil. Merklova, ki si je najbolj prizadevala za takšno delovno srečanje pred rednim vrhom EU v četrtek in petek, sicer zagovarja skupne evropske rešitve, a v primeru, kadar se vsi ne strinjajo, predlaga, povezovanje voljnih članic.
Med konkretnimi stvarmi je omenila hitrejšo krepitev mejne agencije Frontex in nadaljevanje begunske kupčije s Turčijo, sklenjene spomladi 2016. Tudi libijska obalna straža bi morala postati močnejša.
»Vstopnih držav ne bi smeli pustiti samih,« je opozorila Merklova. Predvsem Italija že dolga leta pričakuje več solidarnosti. Italijanski načrt, spisan v 10 točkah, predvideva še koncept »varnih pristanišč« v Sredozemlju, od koder bi migrante neposredno premeščali po Evropi. To, da so pristali v Italiji, naj še ne bi pomenilo, da je Italija pristojna za obravnavo njihove prošnje za azil.
Po drugi strani po mnenju kanclerke tihotapci in begunci ne morejo sami izbirati, kje bodo izpeljali azilne postopke. Po veljavni azilni zakonodaji EU je za njih pristojna vstopna država. Po več kot dveh letih prizadevanja z reformo tega sistema pravega napredka ni bilo. Veliko vprašanje je, ali bo sistem obveznih kvot sploh še ostal na mizi, saj je postalo očitno, da v praksi bolj ali manj ne deluje.
Za zdaj je videti, kot da bavarski konservativci kot koalicijski partnerji še ne morejo biti zadovoljni z doseženim.
Na srečanju so se med drugim slišali odločni pozivi, denimo bolgarskega premiera Bojka Borisova, da bi morali zunanjo mejo EU povsem zapreti.
Že francoski predsednik Emmanuel Macron je skupaj s španskim premierom Pedrom Sánchezom predlagal zaprte centre za migrante v evropskih državah, ki bi bili pod nadzorom UNHCR. Tam bi se odločali, kdo med njimi bi bil lahko upravičen do zaščite in kdo je gospodarski migrant. Pred začetkom vrha je opozoril na vrednote, kakršne so spoštovanje človekove pravice, pa na težave s »sekundarnim gibanjem« prosilcev za azil iz ene članice v drugo. To je vprašanje, ki najbolj pesti Nemčijo, saj želi ta vračati prosilce v vstopne članice, ki so po dublinski uredbi odgovorne za obravnavo njihovih prošenj za azil.
Italija, ki bi s takšnim vračanjem prosilcev iz Nemčije imela največ težav in ga zato zavrača, napoveduje več dinamike. Premier Guiseppe Conte je v Bruselj prišel s povsem novim predlogom, češ da »EU potrebuje strukturno rešitev«. Njihova rešitev naj bi bila »urejanje in upravljanje migracijskih tokov na učinkovit in vzdržen način«. Pravila iz dublinske uredbe da bi morali spremeniti.
Po informacijah Reutersa Italija želi, da bi vsaka članica imela kvota gospodarske migrante. Članice, ki nočejo sprejemati beguncev, bi bile kaznovane s krčenjem sredstev EU. Migracijski centri bi bili v več evropskih držav, ne le v Španiji in Italiji. Tudi pravilo o odgovornosti vstopne države za obravnavo prošnje prebežnika za azil bi morali spremeniti.
Glavno vlogo spet igra Merklova, ki nima več upanja, da bi bila lahko kmalu sprejeta celovita rešitev na ravni vseh 28 članic. Višegrajske države, ki se mini vrha niso udeležile, že tako nasprotujejo kvotam za delitev prosilcev za azil.
Položaj je za kanclerko še posebno težak, ker nemški notranji minister, bavarski konservativec Horst Seehofer, grozi, da bodo na mejah začeli zavračati prosilce za azil, ki so bili že prej registrirani v drugih članicah, če ne bo rešitve do konca tedna, ko bo redni vrh EU. Merklova takemu enostranskemu ravnanje nasprotuje in želi celovito rešitev v okviru Unije.
Če bi Seehofer uresničil svoje grožnje, bi se v skladu z učinkom domin morala odzvati Avstrija. Kancler Sebastian Kurz je v intervjuju za Bild napovedal, da bodo »varovali mejo na Brennerju (z Italijo) in tudi na številnih drugih krajih«. Avstrija je prepričana, da migranti sploh ne bi smeli priti na evropska tla, zato bi morali bolje zavarovati zunanjo mejo.
Ob prihodu na vrh je Kurz napovedal, da vidi vlogo Avstrija - 1. julija prevzema predsedovanje EU - kot posrednika, graditelja mostov. Opazil pa je, da se v EU veliko premika na bolje, saj so njegova stališča (o nujnosti bolj trde migracijske politike in brezpogojnemu varovanju zunanje meje) , ki so bile leta 2015 ostro kritizirana, »postala večinsko mnenje«.
»Slovenija bo uveljavljala humano politiko do tistih, ki prihajajo v Evropo, bežijo v strahu za življenje in resnično potrebujejo pomoč,« je povedal premier Miro Cerar. Po drugi strani naj bi varovala schengensko mejo in preprečevala nezakonite migracije. Cerar pričakuje, da bo Slovenija vpeta – tako kot med krizo v 2015/2016 - v iskanje rešitev na ravni EU. Ločene dvostranske pogovore si razlaga s posebnim položajem posameznih držav, »a rešitve morajo biti skupne«.
Pravega preboja na vrhu, ki so se ga udeležili voditelji 16 članic, ni bilo. Tudi pričakovan ni bil. Merklova, ki si je najbolj prizadevala za takšno delovno srečanje pred rednim vrhom EU v četrtek in petek, sicer zagovarja skupne evropske rešitve, a v primeru, kadar se vsi ne strinjajo, predlaga, povezovanje voljnih članic.
Med konkretnimi stvarmi je omenila hitrejšo krepitev mejne agencije Frontex in nadaljevanje begunske kupčije s Turčijo, sklenjene spomladi 2016. Tudi libijska obalna straža bi morala postati močnejša.
»Vstopnih držav ne bi smeli pustiti samih,« je opozorila Merklova. Predvsem Italija že dolga leta pričakuje več solidarnosti. Italijanski načrt, spisan v 10 točkah, predvideva še koncept »varnih pristanišč« v Sredozemlju, od koder bi migrante neposredno premeščali po Evropi. To, da so pristali v Italiji, naj še ne bi pomenilo, da je Italija pristojna za obravnavo njihove prošnje za azil.
Po drugi strani po mnenju kanclerke tihotapci in begunci ne morejo sami izbirati, kje bodo izpeljali azilne postopke. Po veljavni azilni zakonodaji EU je za njih pristojna vstopna država. Po več kot dveh letih prizadevanja z reformo tega sistema pravega napredka ni bilo. Veliko vprašanje je, ali bo sistem obveznih kvot sploh še ostal na mizi, saj je postalo očitno, da v praksi bolj ali manj ne deluje.
Za zdaj je videti, kot da bavarski konservativci kot koalicijski partnerji še ne morejo biti zadovoljni z doseženim.
Jean-Claude Juncker v pomenku z Mirom Cerarjem. FOTO: Geert Vanden Wijngaert/Ap
Na srečanju so se med drugim slišali odločni pozivi, denimo bolgarskega premiera Bojka Borisova, da bi morali zunanjo mejo EU povsem zapreti.
Že francoski predsednik Emmanuel Macron je skupaj s španskim premierom Pedrom Sánchezom predlagal zaprte centre za migrante v evropskih državah, ki bi bili pod nadzorom UNHCR. Tam bi se odločali, kdo med njimi bi bil lahko upravičen do zaščite in kdo je gospodarski migrant. Pred začetkom vrha je opozoril na vrednote, kakršne so spoštovanje človekove pravice, pa na težave s »sekundarnim gibanjem« prosilcev za azil iz ene članice v drugo. To je vprašanje, ki najbolj pesti Nemčijo, saj želi ta vračati prosilce v vstopne članice, ki so po dublinski uredbi odgovorne za obravnavo njihovih prošenj za azil.
Italija, ki bi s takšnim vračanjem prosilcev iz Nemčije imela največ težav in ga zato zavrača, napoveduje več dinamike. Premier Guiseppe Conte je v Bruselj prišel s povsem novim predlogom, češ da »EU potrebuje strukturno rešitev«. Njihova rešitev naj bi bila »urejanje in upravljanje migracijskih tokov na učinkovit in vzdržen način«. Pravila iz dublinske uredbe da bi morali spremeniti.
Francoski predsednik Macron in italijanski premier Conte. FOTO: Geert Vanden Wijngaert/Ap
Po informacijah Reutersa Italija želi, da bi vsaka članica imela kvota gospodarske migrante. Članice, ki nočejo sprejemati beguncev, bi bile kaznovane s krčenjem sredstev EU. Migracijski centri bi bili v več evropskih držav, ne le v Španiji in Italiji. Tudi pravilo o odgovornosti vstopne države za obravnavo prošnje prebežnika za azil bi morali spremeniti.
Glavno vlogo spet igra Merklova, ki nima več upanja, da bi bila lahko kmalu sprejeta celovita rešitev na ravni vseh 28 članic. Višegrajske države, ki se mini vrha niso udeležile, že tako nasprotujejo kvotam za delitev prosilcev za azil.
Angela Merkel ima pred očmi ima pogovore med dvema ali tremi državami o medsebojni pomoči (vračanju prosilcev k njim).
Položaj je za kanclerko še posebno težak, ker nemški notranji minister, bavarski konservativec Horst Seehofer, grozi, da bodo na mejah začeli zavračati prosilce za azil, ki so bili že prej registrirani v drugih članicah, če ne bo rešitve do konca tedna, ko bo redni vrh EU. Merklova takemu enostranskemu ravnanje nasprotuje in želi celovito rešitev v okviru Unije.
Če bi Seehofer uresničil svoje grožnje, bi se v skladu z učinkom domin morala odzvati Avstrija. Kancler Sebastian Kurz je v intervjuju za Bild napovedal, da bodo »varovali mejo na Brennerju (z Italijo) in tudi na številnih drugih krajih«. Avstrija je prepričana, da migranti sploh ne bi smeli priti na evropska tla, zato bi morali bolje zavarovati zunanjo mejo.
Ob prihodu na vrh je Kurz napovedal, da vidi vlogo Avstrija - 1. julija prevzema predsedovanje EU - kot posrednika, graditelja mostov. Opazil pa je, da se v EU veliko premika na bolje, saj so njegova stališča (o nujnosti bolj trde migracijske politike in brezpogojnemu varovanju zunanje meje) , ki so bile leta 2015 ostro kritizirana, »postala večinsko mnenje«.
»Slovenija bo uveljavljala humano politiko do tistih, ki prihajajo v Evropo, bežijo v strahu za življenje in resnično potrebujejo pomoč,« je povedal premier Miro Cerar. Po drugi strani naj bi varovala schengensko mejo in preprečevala nezakonite migracije. Cerar pričakuje, da bo Slovenija vpeta – tako kot med krizo v 2015/2016 - v iskanje rešitev na ravni EU. Ločene dvostranske pogovore si razlaga s posebnim položajem posameznih držav, »a rešitve morajo biti skupne«.
