Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Zelenski pozval h okrepitvi pomoči Ukrajini

Za več podpore Kijevu se je zavzel tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je obenem pozval Evropo, naj stori več za lastno varnost.
Zelenski je v današnjem nagovoru obžaloval trenutno pomanjkanje zlasti orožja dolgega dosega in streliva v ukrajinski vojski, kar da pomaga pri napredovanju ruskih sil v agresiji nad Ukrajino. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
Zelenski je v današnjem nagovoru obžaloval trenutno pomanjkanje zlasti orožja dolgega dosega in streliva v ukrajinski vojski, kar da pomaga pri napredovanju ruskih sil v agresiji nad Ukrajino. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
STA
17. 2. 2024 | 16:12
25. 2. 2024 | 17:46
4:32

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Münchenski varnostni konferenci pozval k okrepljeni pomoči v boju proti ruski agresiji, v prid katere gre tudi pomanjkanje orožja in streliva, ki ga trpi ukrajinska vojska. Za več podpore Kijevu se je zavzel tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je obenem pozval Evropo, naj stori več za lastno varnost.

Zelenski je v današnjem nagovoru obžaloval trenutno pomanjkanje zlasti orožja dolgega dosega in streliva v ukrajinski vojski, kar da pomaga pri napredovanju ruskih sil v agresiji nad Ukrajino. S tem se ruski predsednik Vladimir Putin lažje prilagaja na trenutno intenzivnost vojne, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik.

Stoltenberg: Zdaj je na ZDA, da izpolnijo, kar so obljubile

»Ne sprašujte Ukrajine, kdaj se bo končala vojna. Vprašajte sebe, zakaj jo Putin še vedno lahko vodi,« je bil kritičen in zahodne države pozval, naj jim pomagajo poraziti Putina, ki ga je po poročanju britanskega BBC označil za pošast. »Če ne bomo ukrepali zdaj, bo Putinu uspelo naslednja leta spremeniti v katastrofo,« je posvaril.

Po podpisu varnostnih dogovorov z Berlinom in Parizom se je z željo, da bi okrepila svoja prizadevanja v pomoči Ukrajini, obrnil tudi na ZDA, kjer je pod vprašajem potrditev temu namenjenih novih sredstev v predstavniškem domu kongresa.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v nagovoru na konferenci menil, da je »pomembno in nujno, da ZDA odločijo o paketu za Ukrajino, ker to pomoč potrebuje«. »Zdaj je na ZDA, da izpolnijo, kar so obljubile,« je dejal.

Zelenski je danes v luči ogrožene nadaljnje ameriške pomoči Ukrajini izrazil tudi pripravljenost, da bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa v primeru vrnitve na položaj popelje na fronto v Ukrajini. Meni namreč, da bi morali politični odločevalci videti, kaj vojna prinaša s sabo.

»Če bi gospod Trump prišel, sem pripravljen iti z njim na fronto,« ne dejal na varnostni konferenci v Münchnu. »Če se pogovarjamo, kako končati vojno, menim, da moramo pokazati ljudem, ki odločajo, kaj v resnici in ne na Instagramu pomeni resnična vojna,« je dejal.

Zelenski in podpredsednica ZDA Kamala Harris z delegacijama v Münchnu. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
Zelenski in podpredsednica ZDA Kamala Harris z delegacijama v Münchnu. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Umik iz strateško pomembne Avdijivke

Zelenski je danes zagovarjal tudi odločitev vojske, da se umakne iz oblegane Avdijivke na vzhodu države, češ da so s tem rešili življenja vojakov. »Da bi se izognili obkolitvi, smo se odločili, da se umaknemo na druge linije. To ne pomeni umika za več kilometrov ali da je Rusija nekaj zavzela,« je zatrdil in dodal, da je zanje najpomembnejša naloga rešiti svoje ljudi.

Pred njim je udeležence varnostne konference, ki od petka poteka v Münchnu, nagovoril Scholz, ki je države članice EU pozval, naj sledijo Nemčiji v krepitvi pomoči Ukrajini, češ da je to v njihovem lastnem varnostnem interesu. Kot je dejal, je Berlin v tekočem letu pomoč skoraj podvojil na sedem milijard evrov, zaveze za prihodnja leta pa znašajo okrog šest milijard.

Nadaljnjo pomoč Ukrajini je povezal s skrbjo Evrope za svojo varnost. »Mi, Evropejci, moramo bolje poskrbeti za lastno varnost – zdaj in v prihodnosti,« je dejal. Nemška podpora Kijevu je obsežna, predvsem pa dolgoročna, je zatrdil in dodal še, da bo Nemčija v prihodnje dosegala colj v okviru zveze Nata, da članice za obrambo prispevajo dva odstotka BDP.

»Le če bomo vsi solidarno in dolgoročno dali na razpolago za to potrebna sredstva, bo lahko naša obrambna industrija zanesljivo rasla. In s tem prispevala k naši varnosti,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine