Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Zelenski v nagovoru GS ZN pozval h kaznovanju Rusije

Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.
Volodimir Zelenski. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters
Volodimir Zelenski. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters
STA
22. 9. 2022 | 07:44
22. 9. 2022 | 07:55
5:57

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku na daljavo iz domovine pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo. Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.

Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN.

image_alt
Vojna prihaja domov

»Nad Ukrajino je bil izvršen zločin in zahtevamo pravično kazen,« je dejal Zelenski. Ukrajina sicer že dlje časa zahteva odvzem stalnega sedeža v Varnostnem svetu, ki da si ga je Rusija prisvojila po razpadu Sovjetske zveze.

Mobilizacija 300.000 ruskih vojakov, ki jo je po porazih na bojiščih v Ukrajini v sredo napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, je za Zelenskega jasen znak, da Rusija ni resna glede pogajanj za končanje vojne. »Govorijo o pogovorih, a naznanijo vojaško mobilizacijo. Govorijo o pogovorih, a naznanijo izvedbo psevdoreferendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine,« je dejal.

image_alt
Na ukaz o mobilizaciji se je doslej odzvalo 10.000 Rusov

»Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države,« je poudaril.

Zunanji ministri EU obsodili Putinove poteze

Na Putinove zadnje poteze so se sicer odzvale tudi članice EU, potem ko je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell v New Yorku v sredo zvečer sklical izredno zasedanje zunanjih ministrov. V izjavi v imenu EU po zasedanju je Borrell izrazil najostrejšo obsodbo stopnjevanja ruske nezakonite agresije.

»Z delno mobilizacijo je Rusija 21. septembra izbrala konfrontacijo, kakor tudi z nezakonitimi referendumi in z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje,« med drugim pravi izjava in izraža neomajno podporo EU Ukrajini ter zahteva takojšen umik Rusije s celotnega ozemlja države.

Putinovo odločitev je že pred tem kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da bo ta Moskvo še bolj osamila.

Borrell je na novinarski konferenci po srečanju sporočil, da so se ministri dogovorili o uvedbi novih sankcij proti Rusiji in nadaljevanju dobav orožja Ukrajini. Napovedal je, da je 27 držav »sprejelo politično odločitev o uporabi novih sektorskih in individualnih ukrepov«.

Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN. FOTO: Mike Segar/Reuters
Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN. FOTO: Mike Segar/Reuters

O ruski agresiji so na splošni razpravi med drugim govorili tudi nekateri voditelji afriških držav, kjer ima Rusija še največ podpore, med drugim ker je pripravljena zagotavljati orožje tamkajšnjim samodržcem za ohranitev na oblasti ali upornikom za prevzem oblasti.

A po drugi strani ruska vojna zavira izvoz hrane iz Ukrajine. Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je tako vztrajal, da mora biti dostava ukrajinskega žita, ki se po dogovoru iz Istanbula zdaj spet izvaža preko Črnega morja, v Afriko prioriteta. Zadnja dva meseca naj bi šlo tja le 17 odstotkov ukrajinskega žita, od tega deset odstotkov v Egipt, ostalo pa v Sudan, Kenijo, Somalijo in Džibuti.

Predsednik Zambije Hakainde Hichilema je opozoril, da naraščanje cen hrane ogroža ves napredek pri razvoju, ki je bil dosežen v zadnjih letih. Skupaj z drugimi je sicer opozarjal tudi na uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se države v razvoju veliko težje soočajo kot razvite države.

Predsednik Kenije William Ruto je medtem opozoril, da se deli njegove države soočajo z najhujšimi sušami v zadnjih 40 letih, zaradi česar pomanjkanje hrane občuti že tri milijone prebivalcev. Nigerijski predsednik Muhammadu Buhari pa je izpostavil, da afriške države v ozračje spustijo le majhen delček toplogrednih plinov, a čutijo največ posledic.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine