Žoga na kitajsko-evropski šahovnici

Hrvaška je ponosna, da zdaj končno malce spominja na nekdanjo Jugoslavijo.
Fotografija: Kitajski premier Li Keqiang (levo) in njegov hrvaški gostitelj Andrej Plenković sta odprla tudi hrvaško-kitajsko leto kulture in turizma. FOTO: Davor Pongračić/Cropix
Odpri galerijo
Kitajski premier Li Keqiang (levo) in njegov hrvaški gostitelj Andrej Plenković sta odprla tudi hrvaško-kitajsko leto kulture in turizma. FOTO: Davor Pongračić/Cropix

Čeprav je premier Li Keqiang v sredo izjavil, da sta Kitajska in Hrvaška »pripravljeni začeti diamantno obdobje dvostranskih odnosov«, si s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem nista izmenjala prstanov, ampak – žogi. Plenković je Liju podaril nogometno žogo s podpisi hrvaških srebrnih reprezentatov, on pa je od gosta dobil košarkarsko žogo.

In tako sta državi v sredo poskakovali proti novemu polčasu velike evroazijske tekme, v kateri je Kitajska že dala pomemben gol: svojo žogo je v hrvaški koš vrgla že s tem, da za evropski denar gradi pelješki most – ki sta ga premiera v medsebojnem pogovoru poimenovala »ključna prelomnica« v odnosih –, zdaj pa poskuša iz »lepe naše« speljati svojo gospodarsko cesto proti srednji in zahodni Evropi.


 

Ustaljeni recept


Tako je bil hkrati narejen tudi uvod v vrh 16+1, ki bo danes in jutri v Dubrovniku, na katerem se bodo z Li Keqiangom sestali še predsedniki vlad Bolgarije, Češke, Estonije, Madžarske, Litve, Latvije, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije, ki so članice Evropske unije, ter Albanije, BiH, Makedonije, Črne gore in Srbije, ki so kandidatke za članstvo v EU.

Vse poteka po že ustaljenem receptu. Kitajski premier najprej z državo gostiteljico letnega srečanja podpiše več mamljivih sporazumov o sodelovanju, nato pa da vsem drugim jasno vedeti, da bi tudi one lahko postale »enakopravne partnerice« azijske sile, če bi bolj na široko odprle svoja vrata za njene (državne) družbe, kapital in tudi delovno silo.

kitajske naložbe.
kitajske naložbe.


Kitajska je tako s Hrvaško v Zagrebu podpisala šest sporazumov (v Dubrovniku bo podpisala še štiri), ki zadevajo gradnjo železnice na Hrvaškem, digitalno sodelovanje državne uprave z internetnim magnatom Huaweiem, Hrvaško banko za obnovo in razvoj, znanost in, seveda, šport.

Hrvaški funkcionarji so kot poseben uspeh poudarili podpisan protokol o izvozu mleka, sira, smetane, masla, sirotke, mlečne maščobe in mlečne formule za dojenčke na kitajski trg, in čeprav bo to zgolj zanemarljivo spremenilo odnos prevladujočega kitajskega presežka v dvostranski blagovni izmenjavi, je bilo zelo pomembno prikazati ta ugodnejši trend. Kitajska se namreč odpira za izdelke iz vzhodne in srednje Evrope.

FOTO: Davor Pongračić/Cropix
FOTO: Davor Pongračić/Cropix

 

Kitajec v mestu herojev


Danes se bo kitajski premier z 250 člani delegacije preselil v Dubrovnik in tako Zagrebu dopustil, da spet svobodno zadiha brez velike prisotnosti policije in izrednih pravil vedenja.Tudi evroazijski šov v Dubrovniku bo potekal po že znanem scenariju.

Prvič: Hrvaška je ponosna že zato, ker na njenih tleh, in to v enem od njenih mest herojev poteka »največje poslovno-politično srečanje v zgodovini« samostojne države, pompozni prihod kitajskega premiera (ki je drugi mož v partijski hierarhiji) in voditeljev 15 drugih držav pa ji daje občutek, da na globalnem prizorišču kljub vsemu tako zelo ne zaostaja za nekdanjo Jugoslavijo, kot se to zdi ob določenih priložnostih.

Drugič: Li Keqiang je v Hrvaško dopotoval iz Bruslja, kjer je v torek potekalo evropsko-kitajsko vrhunsko srečanje, na katerem so se on in najvišji evropski funkcionarji odločili, da za veliki uspeh razglasijo že samo dejstvo, da je bila podpisana skupna izjava, polna kitajskih obljub, ki se nanašajo na reformo Svetovne trgovinske organizacije, odpravo državnih subvencij industrijskim proizvajalcem in konec prakse »prisilnega transferja tehnologije« ob evropskih naložbah na Kitajskem.

Vse to bo Li v Dubrovniku predstavil kot dokaz, da imata Kitajska in EU enaka stališča do nadaljevanja globalizacije in preprečevanja protekcionizma. Zakaj se torej ne bi teh 16 držav tesneje povezalo z azijsko silo, ki je polna denarja ter evropske in azijske vizije?

Ladjedelnica Uljanik. FOTO: Goran Sebelić/Cropix
Ladjedelnica Uljanik. FOTO: Goran Sebelić/Cropix

Komentarji: