Ameriški astronavt in Nobelov nagrajenec postala častna člana Inženirske akademije Slovenije
Inženirska akademija šteje skupno 80 članov, od tega 42 rednih, 27 izrednih, devet dopisnih in štiri častne člane.
Odpri galerijo
Prof. Ronald M. Šega in prof. Duncan Haldan z Borutom Pahorjem. FOTO: Uroš Hočevar
Vrhunska strokovnjaka in znanstvenika slovenskih korenin Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec, in Ronald Šega, astronavt in profesor fizike, sta postala častna člana Inženirske akademije Slovenije (IAS).
Člani IAS so najuglednejši (slovenski) strokovnjaki s področja inženirstva in tehnologije, s priznanimi dosežki na področju tehnološkega in znanstvenega napredka. Izvolitev za člana Akademije je visoko nacionalno in družbeno priznanje. Inženirska akademija Slovenije (IAS) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sta namreč edini nacionalni akademiji v Sloveniji, ustanovljeni s posebnim zakonom.
Slavnostna govornika na podelitvi sta bila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik IAS dr. Mark Pleško. Zbrane pa sta nagovorila tudi novoizvoljena častna člana, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki je letos zaprisegel tudi kot slovenski državljan, Duncan Haldane in ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega rodu Ronald Šega.
Inženirji so bili v vsej zgodovini pomemben del družbe. So več kot samo tehnični strokovnjaki, so tudi gonilo razvoja družbe – s svojim znanjem in inovativnostjo razvijajo in implementirajo rešitve, ki olajšajo naša življenja na številnih področjih, poudarjajo v IAS. Eden izmed ciljev IAS je tako tudi spodbujati inovativnost in razvoj inženirske stroke v Sloveniji ter vlogo in vpliv inženirjev v družbi, še posebej v povezavi z ekonomijo in razvojem.
»Povečati moramo interes javnosti za znanost in inženirske poklice, tako pri mladih, naj študirajo inženirske discipline, kot pri splošni javnosti, da se zaveda pomena znanosti in inženirstva za kvaliteto življenja in napredek družbe. Tudi politika in celo finančno-upravljavske družbe, kot so SDH in banke, potrebujejo znanstveno izobražene ljudi in inženirje, ki razumejo podjetja in projekte, ki jih upravljajo oziroma katerim nudijo kredite,« je poudaril predsednik Inženirske akademije Slovenije dr. Mark Pleško.
Po ustanovitvi leta 1995 in sprejetem zakonu o Inženirski akademiji leta 2006 Inženirska akademija Slovenije že vrsto let deluje kot samostojna organizacija, ki združuje vrhunske strokovnjake s področja tehniško-naravoslovnih ved in tehnološkega razvoja. Osnovna naloga Akademije je promocija inženirjev in inženirstva ter tehnološkega razvoja. Tako si prizadeva za ponovno oživitev inovacijskega procesa v slovenskem gospodarstvu in kakovost izobraževanja na področju tehnike in naravoslovja. IAS se je v zadnjih letih osredotočila tudi na aktivnosti v okviru mednarodnega sodelovanja in organizacije mednarodnih konferenc na področjih zajema in izkoriščanja CO2 v boju proti podnebnim spremembam v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ter na področju mikroplastike – perečega globalnega problema onesnaževanja.
Vsaki dve leti v svoje vrste izvoli omejeno število novih članov iz akademskih vrst in industrije.
Danes akademija šteje skupno 80 članov, od tega 42 rednih, 27 izrednih, devet dopisnih in štiri častne člane. Danes je redno članstvo sprejelo pet strokovnjakov, izredno prav tako pet, dva sta postala častna člana, prvič v zgodovini IAS pa so odprli tudi članstvo za tujce, tako imenovano dopisno članstvo. Dopisni člani so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so v preteklosti že sodelovali oziroma sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Dopisno članstvo v IAS je tako sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov iz Kitajske, Danske, ZDA, Švice, Izraela, Rusije, Francije in Nemčije.
Člani IAS so najuglednejši (slovenski) strokovnjaki s področja inženirstva in tehnologije, s priznanimi dosežki na področju tehnološkega in znanstvenega napredka. Izvolitev za člana Akademije je visoko nacionalno in družbeno priznanje. Inženirska akademija Slovenije (IAS) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sta namreč edini nacionalni akademiji v Sloveniji, ustanovljeni s posebnim zakonom.
Slavnostna govornika na podelitvi sta bila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik IAS dr. Mark Pleško. Zbrane pa sta nagovorila tudi novoizvoljena častna člana, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki je letos zaprisegel tudi kot slovenski državljan, Duncan Haldane in ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega rodu Ronald Šega.
Skupinsko fotografiranje med slavnostno podelitvijo listin Inženirske akademije Slovenije. FOTO: Uroš Hočevar
Inženirji so bili v vsej zgodovini pomemben del družbe. So več kot samo tehnični strokovnjaki, so tudi gonilo razvoja družbe – s svojim znanjem in inovativnostjo razvijajo in implementirajo rešitve, ki olajšajo naša življenja na številnih področjih, poudarjajo v IAS. Eden izmed ciljev IAS je tako tudi spodbujati inovativnost in razvoj inženirske stroke v Sloveniji ter vlogo in vpliv inženirjev v družbi, še posebej v povezavi z ekonomijo in razvojem.
»Povečati moramo interes javnosti za znanost in inženirske poklice, tako pri mladih, naj študirajo inženirske discipline, kot pri splošni javnosti, da se zaveda pomena znanosti in inženirstva za kvaliteto življenja in napredek družbe. Tudi politika in celo finančno-upravljavske družbe, kot so SDH in banke, potrebujejo znanstveno izobražene ljudi in inženirje, ki razumejo podjetja in projekte, ki jih upravljajo oziroma katerim nudijo kredite,« je poudaril predsednik Inženirske akademije Slovenije dr. Mark Pleško.
Kaj je IAS?
Po ustanovitvi leta 1995 in sprejetem zakonu o Inženirski akademiji leta 2006 Inženirska akademija Slovenije že vrsto let deluje kot samostojna organizacija, ki združuje vrhunske strokovnjake s področja tehniško-naravoslovnih ved in tehnološkega razvoja. Osnovna naloga Akademije je promocija inženirjev in inženirstva ter tehnološkega razvoja. Tako si prizadeva za ponovno oživitev inovacijskega procesa v slovenskem gospodarstvu in kakovost izobraževanja na področju tehnike in naravoslovja. IAS se je v zadnjih letih osredotočila tudi na aktivnosti v okviru mednarodnega sodelovanja in organizacije mednarodnih konferenc na področjih zajema in izkoriščanja CO2 v boju proti podnebnim spremembam v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju ter na področju mikroplastike – perečega globalnega problema onesnaževanja.
Vsaki dve leti v svoje vrste izvoli omejeno število novih članov iz akademskih vrst in industrije.
Danes akademija šteje skupno 80 članov, od tega 42 rednih, 27 izrednih, devet dopisnih in štiri častne člane. Danes je redno članstvo sprejelo pet strokovnjakov, izredno prav tako pet, dva sta postala častna člana, prvič v zgodovini IAS pa so odprli tudi članstvo za tujce, tako imenovano dopisno članstvo. Dopisni člani so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so v preteklosti že sodelovali oziroma sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Dopisno članstvo v IAS je tako sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov iz Kitajske, Danske, ZDA, Švice, Izraela, Rusije, Francije in Nemčije.
