Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Evropa končno dobiva novo raketo, pri razvoju sodeloval slovenski Dewesoft

Za Evropo je absolutno obvezno, da ima neodvisen dostop do vesolja.
Najmočnejšo evropsko raketo bodo izstrelili iz Kourouja v Francoski Gvajani. FOTO: Arianegroup/AFP

 
Najmočnejšo evropsko raketo bodo izstrelili iz Kourouja v Francoski Gvajani. FOTO: Arianegroup/AFP  
4. 7. 2024 | 06:00
4. 7. 2024 | 06:25
9:46

V začetku prihodnjega tedna bo Evropa, če bo šlo vse po načrtih, dobila novo raketo in s tem avtonomen dostop do vesolja. V torek namreč Esa po večletni zamudi pripravlja izstrelitev ariane 6. Tik pred velikim dogodkom pa že slaba novica: evropska organizacija Eumetsat je za izstrelitev enega svojih vremenskih satelitov raje najela Spacex.

»Ariane 6 označuje novo dobo avtonomnega, vsestranskega evropskega vesoljskega potovanja. Ta zmogljiva raketa je vrhunec dolgoletne predanosti in iznajdljivosti tisočih po vsej Evropi in bo ob izstrelitvi znova omogočila neodvisen dostop Evrope do vesolja. Ariane 6 je evropska raketa za današnje potrebe, hkrati pa jo je mogoče prilagoditi našim prihodnjim ambicijam,« je nedavno poudaril generalni direktor Evropske vesoljske agencije (Esa) Josef Aschbacher.

Evropa je brez lastne rakete ostala po upokojitvi ariane 5 julija lani, njena naslednica namreč močno zamuja, zapletalo se je tehnično, poleg tega je bila gradnja ustavljena še zaradi pandemije. Leta 2017 so pri Esi sicer računali, da bo krstni polet rakete sredi leta 2020.

Esa je za izstrelitev satelitov uporabljala tudi ruske sojuze, to sodelovanje se je končalo po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022. Na voljo je tudi manjša raketa vega-c, ki pa je po neuspešni izstrelitvi lani spomladi ostala prizemljena (predvidoma jo bodo znova izstrelili konec letošnjega leta). »Vse, kar bi lahko šlo narobe, je šlo narobe,« je za AFP pripomnil Aschbacher. Tako Esi in evropskim proizvajalcem satelitov ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na svoje tekmece čez lužo. Spacexove rakete so v orbito ponesle nekatere najdragocenejše evropske odprave, med njimi teleskop Euclid, pa tudi več satelitov programa Galileo. Zato je »ariane 6 ključnega pomena za Evropo«, je dodal Aschbacher. »Za Evropo je absolutno obvezno, da ima neodvisen dostop do vesolja.«

Ariane 6 je visoka do 62 metrov. Sestavljata jo glavna stopnja z dvema ali štirimi stranskimi potisniki in zgornja stopnja s tovorom. FOTO: Esa

 
Ariane 6 je visoka do 62 metrov. Sestavljata jo glavna stopnja z dvema ali štirimi stranskimi potisniki in zgornja stopnja s tovorom. FOTO: Esa  
Novo generacijo raket so pri Esi razvili, da bo bolj prilagodljiva in cenejša od predhodnice ter bo tako omogočala več izstrelitev na leto – pričakujejo, da bodo izstrelili od šest do 12 raket ariane 6 letno. Kar pa je seveda bistveno manj od števila izstrelitev, ki si jih lahko privošči Spacex: samo lani so izstrelili 96 raket falcon 9 (plus pet izstrelitev falcona heavy), ki so za nameček še vse večkratno uporabne, medtem ko bo vsaka ariane 6 izstreljena le enkrat. Ob to se je večkrat obregnil Elon Musk, šef Spacexa. Evropa mu je, kot so zapisali pri AFP, odgovorila, da ne bi bilo ekonomsko smiselno, da bi bila raketa ponovno uporabna, ker je bila zasnovana za veliko manj izstrelitev kot falcon 9.

Razvoj rakete je stal okoli 4,5 milijarde evrov.

Esina najmočnejša raketa doslej bo poletela z evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani 9. julija ob 15. uri po lokalnem času oziroma ob 20. uri po srednjeevropskem. »Mokra vaja« konec prejšnjega meseca, v kateri ponazorijo vse postopke izstrelitve do trenutka prižiga motorjev, je tekla brezhibno. »Kot švicarska ura,« je dejal vršilec dolžnosti direktorja vesoljskega transporta pri Esi Toni Tolker-Nielsen in dodal, da ni ničesar, kar bi lahko postavilo pod vprašaj datum izstrelitve.

Kot je dejal za Spacenews, je prepričan, da se tokrat ne bo ponovila zgodba krstnega poleta ariane 5 leta 1996, ko je raketo razneslo po 40 sekundah. »Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da bi zagotovili uspeh krstne izstrelitve. Zelo sem vznemirjen in 98-odstotno prepričan, da nam bo uspelo. Na tem uvodnem poletu imamo na raketi na tisoče senzorjev za merjenje zmogljivosti in potrjevanje naših modelov. Nato bomo potrebovali pet mesecev do drugega leta, da analiziramo vse podatke o poletu.«

Odločitev o začetku razvoja ariane 6 je padla leta 2014, sestavil jo je širok konzorcij podjetij pod vodstvom skupine Arianegroup. Z njo bodo lahko izstrelili široko paleto vesoljskih odprav, saj bo na voljo v dveh različicah. Ariane 62 bo imela dva dodatna raketna potisnika na trdno gorivo, ariane 64 pa štiri. V geostacionarno orbito (GTO) lahko z ariane 62 izstrelijo 4,5-tonski satelit, z različico 64 težkega 11,5 tone, v nizkozemeljsko tirnico pa satelite s težo 10,3 oziroma 21,6 tone. Za prvo izstrelitev ariane 6 bosta uporabljena dva »busterja«, zmogljivejša različica s štirimi naj bi vzletela sredi prihodnjega leta. S krstnim poletom bodo v vesolje spravili 18 satelitov, vključno z univerzitetnimi mikrosateliti in znanstvenimi poskusi. Prvi komercialni polet rakete je predviden konec tega leta, v naslednjih dveh pa je načrtovanih še 14 poletov.

Eumetsat povzročil slabo voljo

Po podatkih svetovalnega podjetja Novaspace naj bi se sredstva, porabljena za lansirnike, satelite in druge dele vesoljskega gospodarstva, do leta 2032 povečala na 765 milijard evrov, lani je bil ta znesek 473 milijard. Ariane 6 ima zagotovljena sredstva za 15 izstrelitev, bo pa Esa sofinancirala nadaljnje polete, do 42., v višini 340 milijonov evrov, pri čemer bo dobila 11-odstotni popust pri izstrelitvah. Evropsko raketo je za 18 poletov med drugim zakupil Amazon za svojo mrežo internetnih satelitov kuiper. »To je brez primere za raketo, ki še ni poletela,« je za AFP dejal Stephane Israel, izvršni direktor podjetja Arianespace.

Vendar je le nekaj dni pred krstnim poletom Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov (Eumetsat) preklicala naročilo ariane 6 za izstrelitev satelita MTG-S1 v geostacionarno tirnico prihodnje leto in se obrnila na ameriški Spacex. »Težko je razumeti to odločitev, zlasti ker je ariane 6 na dobri poti za svoj krstni let 9. julija,« je dejal Aschbacher o odločitvi o pogodbi. Še bolj nejevoljen je bil Philippe Baptiste, prvi mož francoskega nacionalnega centra za vesoljske študije CNES, ki je potezo Eumetsata označil za »brutalno spremembo« in »veliko razočaranje za evropska vesoljska prizadevanja«.

Odločitev 30 držav članic Eumetsata je precej zbila prizadevanja in pozive evropske komisije, da naj evropski proizvajalci satelitov dajejo prednost evropskim raketam, da bi se tako pokrili stroški. »Odločitev je posledica izjemnih okoliščin,« je na spletni strani organizacije pojasnil generalni direktor Eumetsata Phil Evans. »Ne ogroža pa naše standardne politike podpore evropskim partnerjem. Veselimo se uspešne Spacexove izstrelitve mojstrovine evropske tehnologije,« je dodal. Čeprav se bo ariane 6, če bo krstna izstrelitev uspešna, lahko do prihodnjega leta dokazala v zanesljivosti, so pri Eumetsatu očitno ocenili, da to ne bo dovolj, da bi raketi zaupali »mojstrovino«, in se odločili za delovnega konja med raketami – falcon 9. Pri tem je treba dodati, da bi za izstrelitev MTG-S1 uporabili močnejšo različico 64. »Ta prvi evropski sondirni satelit v geostacionarni orbiti bo prinesel revolucijo pri napovedovanju vremena in spremljanju podnebja v Evropi in Afriki ter prvič omogočil opazovanje celotnega življenjskega cikla nevihte iz vesolja,« so zapisali pri Eumetsatu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine