V nadaljevanju preberite:

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki pozorno spremlja skrb vzbujajočo situacijo, je potrdila, da je bilo med tarčami izraelskega napada na Iran tudi poslopje za bogatenje urana Natanc, jedrska elektrarna Bušeher pa ni bila tarča. Povečanih ravni sevanja niso zaznali. O potencialni nevarnosti glede sevanja smo govorili s slovenskima jedrskima strokovnjakoma z Instituta Jožef Stefan.

»Jedrska elektrarna Bušeher je nepoškodovana, mislim, da ima Iran delujoča še dva ali tri raziskovalne reaktorje, ki prav tako niso bili napadeni. Tarča napada je bil po poročilih obrat za obogatitev urana. Tega lahko bogatijo za civilno ali vojaško rabo, vemo, da Iran poskuša uran obogatiti do stopnje, ko lahko izdelajo jedrsko orožje. Tudi če bi bi bil tak obrat toliko poškodovan, da bi to povzročilo izpuste, bi šlo za ravni naravnega sevanja, saj imajo v takih obratih neobsevan jedrski material. Posledice izpustov bi bile že v neposredni okolici zanemarljive,« je pojasnil prof. dr. Leon Cizelj. »S svežim uranom, kakršnega uporabljajo v takih obratih, lahko rokujemo z golimi rokami, tako zelo nenevaren je,« je dodal prof. dr. Luka Snoj.