Golob in Pirc Musarjeva: Samo pogajanja in diplomacija lahko pripeljeta do miru

Iz sveta se vrstijo odzivi na današnji obsežni izraelski napad na Iran. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres obsoja vsakršno eskalacijo na Bližnjem vzhodu ter tako Izrael kot Iran poziva k maksimalni zadržanosti, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Izraelski napad so medtem neposredno med drugimi obsodili Savdska Arabija, Oman, jemenski hutijevci, Jordanija, Libanon, Japonska, Katar in Združeni arabski emirati.

Surova nafta se je zaradi napada Izraela na Iran podražila

Generalni sekretar poziva obe strani, naj pokažeta maksimalno zadržanost in se za vsako ceno izogneta poglobitvi konflikta, ki si ga regija ne more privoščiti, je sporočil Guterresev tiskovni predstavnik.

Dodal je, da prvi mož ZN obsoja »vsakršno vojaško eskalacijo na Bližnjem vzhodu« in da je posebej zaskrbljen zaradi izraelskih napadov na iranske jedrske objekte med pogajanji med Iranom in ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

Iranski predsednik Ali Hamenej je dejal, da je napad zločin in da bo Izrael doživel »grenko, bolečo usodo«, sledila pa bo huda kazen, njegove besede povzema Reuters.

»Poročila z Bližnjega vzhoda so zelo skrb vzbujajoča,« je na omrežju X objavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Evropa poziva vse strani, naj bodo čim bolj zadržane, nemudoma zmanjšajo napetost in se vzdržijo povračilnih ukrepov,« je zapisala. Po njenem mnenju je zaradi stabilnosti regije in svetovne varnosti diplomatska rešitev zdaj nujnejša kot kadarkoli prej. Podobno sporočilo sta podala tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. 

Podobno je na omrežju X zapisal Costa, ki je izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem. »Nadaljnjemu nevarnemu zaostrovanju se je treba izogniti, saj bi destabiliziralo celotno regijo. Pozivam k zadržanosti in diplomaciji,« je dejal.

»Razmere na Bližnjem vzhodu so nevarne,« pa je na omrežju X ocenila Kallasova in vpletene pozvala, naj se izognejo nadaljnjemu zaostrovanju. »Diplomacija ostaja najboljša pot naprej in pripravljena sem podpreti vsa diplomatska prizadevanja za umiritev razmer,« je dodala.

Golob in Pirc Musarjeva s skupno izjavo

V skupni izjavi sta se odzvala tudi slovenski premier Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar: »Pridružujeva se izjavam vseh voditeljev, ki so izrazili resno zaskrbljenost nad izraelskimi napadi na Iran. Izraelski napadi na Iran predstavljajo eskalacijo že tako zelo napetih in težkih razmer na Bližnjem vzhodu in ne vodijo nikamor. Pogajanja o iranskem jedrskem programu so bila v ponovnem zagonu in so dajala upanje po dogovoru, ki bi bil pomemben ne samo za regijo, ampak za celotno mednarodno skupnost. Izraelski napadi so tem pogajanjem naredili morda nepopravljivo škodo.«

Obe strani sta pozvala, da se vzdržita nadaljnjih korakov, ki bi vodili k stopnjevanju konflikta in morebitni vojni. Samo pogajanja in diplomacija lahko pripeljeta do miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki je temeljna za stabilnost celotnih mednarodnih odnosov, sta še zapisala.

»Pozivamo, da se vse strani vzdržijo stopnjevanja napetosti. Vedno sta diplomacija in dialog tisto prvo orodje, ki ga moramo do konca izkoristiti. Vedno bomo vztrajali, da mora politično orodje kot dialog zamenjati vojaško. Torej diplomacija, dialog do zadnjega, to je edino orodje, ki ga Slovenija ima,« je poudarila Tanja Fajon. FOTO: Nicolas Tucat/AFP

Po ocenah Fajonove v Iranu in Izraelu ni veliko Slovencev

Tudi »Slovenija poziva vse akterje v regiji, da se vzdržijo stopnjevanja napetosti«, je povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Pravi, da dogajanje predstavlja nevarno in nepredvidljivo eskalacijo razmer.

Davi je govorila s predstavniki slovenskih veleposlaništev v Teheranu in Tel Avivu. »Slovenci, ki so tam, predvsem diplomati, so v nezavidljivem položaju. Ob že tako grozljivi vojni, ki jo spremljamo v Gazi, lahko to stopnjevanje napetosti vodi v vojno bistveno večjih razsežnosti. Položaj intenzivno spremljamo in smo v stiku s Slovenci, ki se na nas obračajo,« je povedala.

Po njenih ocenah trenutno v Iranu in Izraelu sicer ni veliko Slovencev. »Omejujemo seveda potovanja in bomo na voljo kot ministrstvo, kot država, da vsem v tej situaciji pomagamo,« je dejala.

V Iranu sta se na veleposlaništvo za zdaj obrnila dva slovenska državljana. »Vsem, ki se bodo obrnili na nas, bomo pomagali. Bomo pa morali to delati v sodelovanju z vsemi tujimi predstavništvi, zlasti znotraj Evropske unije,« je pojasnila.

Slovenija bo po njenih besedah usklajevala odziv z drugimi državami. »Za zdaj spremljamo razmere in se medsebojno obveščamo,« je še povedala. Fajonova vztraja pri diplomatski rešitvi. »Pozivamo, da se vse strani vzdržijo stopnjevanja napetosti. Vedno sta diplomacija in dialog tisto prvo orodje, ki ga moramo do konca izkoristiti. Vedno bomo vztrajali, da mora politično orodje kot dialog zamenjati vojaško. Torej diplomacija, dialog do zadnjega, to je edino orodje, ki ga Slovenija ima,« je poudarila.

Slovenskega globalnega foruma v Mariboru, kjer je Fajonova, se udeležuje tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, po besedah katerega »nobena vojna ne vpliva blagodejno na gospodarstvo«. »Zadeve so zelo, zelo resne, treba je malo počakati, ampak ta norija v Izraelu in delovanje Izraela se morata končati in tu bo morala tudi Amerika svoje narediti,« meni.

Napetosti z Iranom Netanjahuju pomagale preprečiti razpad njegove koalicije

Odziv Levice na napad Izraela na Iran

»V Levici izražamo globoko zaskrbljenost zaradi izraelskega napada na Iran, ki pomeni nevarno stopnjevanje konflikta ter resno grožnjo miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu in širše. To ni trenutek za molk. Gre za enostransko vojaško dejanje, ki zahteva hiter in odločen odziv. Mednarodna skupnost bi se morala na napad nemudoma in nedvoumno odzvati z jasnim sporočilom, da tako imenovani »obrambni udari« niso preprečevanje spopadov, temveč dejanja vojne, ki jih je treba obsoditi, odgovorne pa sankcionirati,« so zapisali v stranki.

Uničene stavbe v Teheranu FOTO: Majid Asgaripour/Reuters

V tem trenutku je po mnenju članov stranke »ključno usklajeno in odgovorno delovanje mednarodne skupnosti za preprečitev nadaljnje eskalacije ter za vzpostavitev pogojev za politično rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in iskanju miru. Tudi Slovenija kot članica varnostnega sveta Združenih narodov mora glasno in jasno obsoditi napad ter odigrati dejavno vlogo v prizadevanjih za mirno rešitev.«

Matej T. Vatovec je ob tem zapisal: »Današnji množični napad Izraela na Iran je nesprejemljiv in prinaša nevarno stopnjevanje v regiji. Tako imenovani »obrambni udari« niso nikakršno preprečevanje, temveč dejanje, ki ga je treba ostro obsoditi, izraelski režim pa zasuti z mednarodnimi sankcijami«.

V Levici pri tem zagovarjajo miroljubno in diplomatsko reševanje mednarodnih sporov. Verjamejo, da mir ne more zrasti iz raket in bomb. Orožje ne prispeva k miru, ampak rojeva vojne in poglablja konflikte, so še zapisali.

FOTO: AFP

V Riadu so obsodili »očitno izraelsko agresijo proti bratski« islamski republiki, ki da spodkopava njeno suverenost in predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava.

Omanska vlada izraelsko »brutalno vojaško agresijo« obravnava kot »nevarno in nepremišljeno zaostrovanje« ter grobo kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Po njeni oceni takšno nesprejemljivo ravnanje Izraela ogroža regionalno stabilnost.

V Amanu so ob obsodbi sporočili, da takšna dejanja ogrožajo varnost v regiji, libanonski predsednik Joseph Aoun pa je zatrdil, da izraelski napadi niso usmerjeni zgolj proti ljudem, temveč tudi proti vsem mednarodnim prizadevanjem za ohranitev stabilnosti v regiji. Posledice po njegovih besedah ogrožajo tudi svetovni mir.

Libanonsko gibanje Hezbolah je medtem opozorilo, da bi lahko izraelski napadi privedli do širše krize v regiji. »Ta sovražnik se ne drži nobene logike ali zakonov in pozna le jezik ubijanja, ognja in uničevanja,« je še sporočilo šiitsko gibanje.

Tudi v Iraku so obsodili izraelsko agresijo na Iran ter opozorili, da val napadov krši mednarodno pravo in ogroža varnost. Afganistanske talibanske oblasti so ob obsodbi napadov opozorile, da so ti v nasprotju z mednarodnim pravom in krepijo napetosti v regiji. Afriška unija pa je izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in pozvala k takojšnji prekinitvi sovražnosti.

»Izrael mora nemudoma ustaviti svoja agresivna dejanja, ki bi lahko pripeljala do nadaljnjih konfliktov,« pa je sporočilo turško zunanje ministrstvo.

Jemenski hutijevci: Krivi so partnerji Izraela z ZDA na čelu

Jemenski hutijevci so izraelski napad označili za nezakonit in neupravičen ter ga opisali kot »novo epizodo v verigi sionistične arogance«. »Ta brutalna agresija sledi kampanji neupravičenih sankcij in sovražnih politik pod krinko mednarodnih institucij, kot je IAEA,« so poudarili.

Odgovornost za dogajanje so pripisali tudi izraelskim mednarodnim partnerjem z ZDA na čelu. »Vžig ognja v regiji bo opekel le prste tistih, ki so ga prižgali,« je opozorila skupina, ki jo tako kot palestinski Hamas in libanonski Hezbolah podpira Teheran.

Izraelske napade so ostro obsodili tudi v Tokiu, kjer so pozvali k zadržanosti in umiritvi razmer. V Canberri pa so izrazili zaskrbljenost in strani prav tako pozvali, naj se vzdržita dejanj in retorike, ki bi razmere dodatno zaostrili.

Rutte: Enostranska akcija Izraela

Po obsodbah današnjega izraelskega napada na Iran v širši bližnjevzhodni regiji odzivi prihajajo iz vse Evrope. 

V Londonu so vpletene pozvali k diplomaciji, rekoč, da mora biti stabilnost v regiji prednostna naloga. K zadržanosti so pozvali tudi v Parizu in Berlinu. Šef Nata Mark Rutte je medtem ocenil, da je šlo za enostransko akcijo Izraela.

Dejal je, da je ključno, da zavezniki Izraela, vključno z ZDA, delujejo v smeri umiritve napetosti. »Vem, da to počnejo, in mislim, da je to zdaj najpomembnejša naloga,« je dejal in ocenil, da je bil napad na islamsko republiko »enostranska akcija Izraela«.

Britanski premier Keir Starmer je vse vpletene pozval, naj stopijo korak nazaj in se vrnejo k diplomaciji. »Eskalacija ne koristi nikomur v regiji,« je dejal vodja laburistične vlade v Londonu in poudaril, da mora biti stabilnost v regiji prednostna naloga.

Odziv s podobno vsebino je podal tudi britanski zunanji minister David Lammy. »Vse strani pozivamo, naj se vzdržijo in se izognejo kakršni koli eskalaciji, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji,« je na družbenem omrežju X sporočil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.

Naj se Izrael in Iran izogneta vsakršni nadaljnji eskalaciji, je v odzivu dejal tudi nemški kancler Friedrich Merz.

Tudi z Nove Zelandije in Avstralije ter Japonske so se odzvali s skrbjo ob eskalaciji. Avstralski premier Penny Wong je pozval k diplomaciji, Takeši Ivaja, japonski zunanji minister, je izrazil obžalovanje zaradi uporabe vojaške sile. Indonezija ostro obsoja napad in poziva k zadržanosti, piše Reuters. 

Moskva in Peking zaskrbljena 

Rusija in Kitajska sta obsodili izraelske napade na Iran. Moskva je napade označila za nesprejemljive in neizzvane ter opozorila na nevarno stopnjevanje napetosti. Ruse v Izraelu in Iranu so pozvali k previdnosti. Tudi Kitajska je izrazila globoko zaskrbljenost, obsodila kršitev iranske suverenosti in pozvala k umiritvi razmer. Peking želi igrati konstruktivno vlogo pri preprečevanju nadaljnje eskalacije.

Trumpu ni uspelo zadržati Netanjahuja

Marco Rubio, državni sekretar ZDA, je opozoril, da Izrael ukrepal samostojno, da ZDA niso sodelovale in bodo ščitile svoje sile, Iran pa je pozval, naj ne napada ameriških interesov, piše Reuters.

Ob napadu so se ZDA tako hitro distancirale od odločitve Benjamina Netanjahuja, ki je s tem eskaliral napetosti in povečal nevarnost popolne vojne na Bližnjem vzhodu, navaja Guardian. Ti enostranski napadi so pokazali, da so prizadevanja Donalda Trumpa, da bi zadržal izraelskega premiera, propadla in da so skoraj zagotovo uničila možnost sklenitve dogovora z Iranom o preprečitvi jedrskega orožja.