Jeza zaradi koščic na vesoljskem letalu
Artemis 2: Star motor za novo raketo
Predvidoma novembra prihodnje leto naj bi izstrelili odpravo Artemis 2, na kateri bodo štirje astronavti odpotovali okoli Lune. Pri Nasi trenutno sestavljajo drugo raketo SLS. V tovarni v New Orleansu so pred dnevi v osrednji del rakete vgradili prvega od štirih motorjev RS-25, potem ko so spomladi sestavili vseh pet glavnih struktur osrednje stopnje rakete. Motorje gradijo v podjetju Aerojet Rocketdyne, glavni izvajalec izdelave SLS za Naso pa je Boeing. Vsi štirje motorji morajo vzdržati ekstremno vročino pri izstrelitvi, saj neprestano gorijo osem minut. Pri tem porabijo kar 5678 litrov goriva na sekundo, so navedli pri Nasi.
Motor s serijsko številko E2059 so vgradili na mesto številka dve, na pozicijo ena bodo dodali motor E2047. Oba sta pravzaprav obnovljena, saj so ju že uporabljali pri raketoplanih (kar nekaj tehničnih rešitev na novi raketi SLS je povzetih po vesoljskih čolničkih). Kot so zapisali pri Nasi, je motor E2047 brnel že na 15 poletih, med drugim na odpravi STS-98, ko so z raketoplanom leta 2001 na mednarodno vesoljsko postajo dostavili modul Destiny. Na tretjo in četrto pozicijo bodo vgradili nova motorja E2062 in E2063, ki pa sta tudi sestavljena iz kosov, ki so že leteli na vesoljskih odpravah. Odprava Artemis 2 je zamišljena kot desetdnevno potovanje okoli Lune brez pristanka na površju. Na krovu bodo Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter kanadski astronavt Jeremy Hansen. Po tej odpravi ameriška vesoljska agencija načrtuje pristanek na Luni, ob tem sestavljajo lunarno postajo Gateway, zasebnim partnerjem, med njimi Spacexu in Blue Originu, pa je Nasa odstopila gradnjo pristajalnih modulov.
Blue Origin: Več kot leto po napaki
Podjetje Jeffa Bezosa Blue Origin je z raketo new shepard do meje z vesoljem popeljalo že kar nekaj turistov, nato pa se je pred letom dni raketa new shepard booster 3, v kateri ni bilo posadke, razletela nad Teksasom. Kapsula za posadko se je uspešno odcepila v sili in varno pristala v puščavi. Raketa se je razletela minuto in štiri sekunde po izstrelitvi. Blue Origin je skupaj z ameriško upravo za letalstvo pol leta preiskoval vzrok in dognal, da so motorji delovali pri višjih temperaturah, za katere niso bili načrtovani. Nato so, kot piše Ars Technica, spremenili zgorevalno komoro, da je bila obremenitev motorjev manjša. Od marca letos pri podjetju niso ponudili novih razlag ali datumov, kdaj bi znova zagnali (turistične) polete. Kot zdaj navajajo pri Ars Technici, naj bi polet brez posadke stekel v začetku oktobra. Prvi polet s posadko po avgustu 2022 pa naj bi bil šele sredi februarja prihodnje leto. Blue Origin ima trenutno samo eno operativno raketo new shepard, to je booster 4, ki so jo uporabljali izključno za polete s posadko, booster 3, ki je bil v uporabi od decembra 2017, pa se je septembra lani torej razletel. Pri podjetju medtem gradijo nov, posodobljen booster rakete new shepard.
Axiom: Tretja posadka pripravljena
Ostajamo pri turističnih poletih. Nasa se je s podjetjem Axiom Space dogovorila za tretjo zasebno potovanje na mednarodno vesoljsko postajo.
Odprava bo potekala januarja prihodnje leto. Na krovu Spacexovega dragona bodo nekdanji Nasin astronavt Michael López-Alegría, ki bo poveljeval posadki, pripadnik italijanskih letalskih sil Walter Villadei bo pilot, na krovu bosta še Turek Alper Gezeravci (to bo prvi turški astronavt) in evropski projektni astronavt Šved Marcus Wandt. Posadka bo na ISS preživela dva tedna. »Zasebne odprave na vesoljsko postajo pomagajo utreti pot do komercialnih vesoljskih postaj, ki so del Nasinih prizadevanj za razvoj uspešnega trga v nizkozemeljski orbiti, in dostop do vesolja omogočiti več narodom, več ljudem in odpirati nove priložnosti v vesolju,« so ob tem zapisali pri Nasi.
Virgin Galactic: Poteza razjezila paleoantropologe
Prejšnji teden so z vesoljskim letalom VSS Unity podjetja Virgin Galactic 88 kilometrov visoko nad Zemljo popeljali dva pilota, inštruktorja in tri potnike ter ostanke dveh človekovih sorodnikov, ki so pred tisoči let živeli v Afriki. Zadnje je močno razjezilo raziskovalce, češ da je bila poteza neetično komercialno razkazovanje. »Ravnanje s predniki, da jih tako neusmiljeno in neetično izstrelimo v vesolje samo zato, ker jih lahko ... V tem ni nobene znanstvene vrednosti,« je za Nature komentirala Robyn Pickering, geologinja z univerze v Cape Townu. Tokrat so ostanke človekovih prednikov prvič poslali v vesolje, so pa to že večkrat storili s fosili, med drugim s kostmi dinozavrov.
Na vesoljsko letalo so vzeli košček ramenske kosti človečnjaka Australopithecus sediba, ki je živel pred dvema milijonoma let, in prstne kosti človečnjaka Homo naledi, ki je živel pred 250.000 leti. Ostanke so našli v bližini Johannesburga, odkrila jih je ekipa Leeja Bergerja. Južnoafriška uprava za dediščino mu je julija izdala dovoljenje, da ostanke odnese v ZDA, kjer jih je nato predal južnoafriškemu bogatašu Timu Nashu, potniku na vesoljskem poletu. Berger je sicer navajal, da bo šlo za znanstvene študije, vendar ga zdaj kolegi obsojajo, da bi se lahko ostanki izgubili ali poškodovali. Še posebej košček rame je dragocen, saj je prvi najdeni fosil te vrste človečnjakov. Pri južnoafriški upravi in na johannesburški univerzi Witwatersrand, kjer hranijo fosile, se branijo, da so bili fosili dobro dokumentirani in da so dosegli želeno promocijo. Lee Berger je v izjavi zapisal, da so s tem želeli pokazati spoštovanje človeštva do vseh človekovih prednikov.
