Kam bo vesoljske ladje usmeril novi poveljnik
Bill Nelson nekoč ni bil navdušen nad zasebnimi podjetji v vesolju, zdaj bo moral z njimi sodelovati.
Odpri galerijo
Bill Nelson je najverjetnejši novi prvi mož Nase. FOTO: AFP
Nekdanji senator Bill Nelson bo najverjetneje naslednji prvi mož ameriške vesoljske agencije. Potem ko ga je nominiral predsednik Joe Biden, mora sicer prestati še glasovanje v senatu, a glede na njegove politične povezave presenečenja ni pričakovati, saj ima glasove tudi med republikanskimi senatorji.
Nekateri so bili presenečeni, da bo vodstvo Nase znova romalo v roke politika, več pobud je bilo tudi, da bi vodstvo agencije prevzela ženska. Oseminsedemdesetletni politik je velik podpornik Nase in ji po lastnih besedah obljublja vznemirljivo prihodnost. Leta 1986, ko je agencija odprla vesoljski program za navadne smrtnike, je za nekaj dni poletel v vesolje z raketoplanom.
Kot senator je bil glavni zagovornik nove rakete SLS, ki bo primerljiva z legendarnim Saturnom. Prepričan je bil, da jo mora izdelovati Nasa, pogosto je nasprotoval vmešavanju zasebnih podjetij v vesoljske programe. Leta 2010, ko je senat pretresal finančni predlog Baracka Obame, je šest milijard dolarjev, namenjenih razvoju komercialnih plovil, skušal preliti v projekt sestavljanja SLS, vendar je pred leti spremenil mnenje o zasebnih vesoljskih družbah. Nasa bo v prihodnjih letih namreč težko shajala brez njih, nekateri celo menijo, da bi morala gradnjo raket popolnoma prepustiti mlajšim in inovativnejšim podjetjem. Nelson je leta 2010 kritiziral tudi Obamovo odločitev, da se odpove programu Constellation, v okviru katerega so se nameravali vrniti na Luno.
Nelsonov predhodnik Jim Bridenstine je bil prav tako politik (iz vrst republikancev) in na zaslišanju mu je ravno Nelson, takrat član odbora za trgovino, znanost in promet, očital premalo znanja s tega področja in dejstvo, da je vpleten v politiko. A nato si je v treh letih Bridenstine, ki je Nelsona tudi imenoval v svetovalni svet Nase, prislužil hvalo, da je povečal ugled agencije in okrepil zanimanje za njene programe, predvsem Artemis, s katerim bi se radi vrnili na Luno. Bridenstine je zdaj komentiral, da je Nelson dobra izbira, s tem se strinja tudi Steve Jurczyk, vršilec dolžnosti direktorja agencije.
Zanimivo bo spremljati, kako si Nelson predstavlja »vznemirljivo prihodnost«, kakšna bo njegova odločitev o programu Artemis, ki je bil pod Trumpovo administracijo prioriteta, ter tudi, kakšno vlogo bo zavzela Nasa v boju proti podnebnim spremembam.
Nekateri so bili presenečeni, da bo vodstvo Nase znova romalo v roke politika, več pobud je bilo tudi, da bi vodstvo agencije prevzela ženska. Oseminsedemdesetletni politik je velik podpornik Nase in ji po lastnih besedah obljublja vznemirljivo prihodnost. Leta 1986, ko je agencija odprla vesoljski program za navadne smrtnike, je za nekaj dni poletel v vesolje z raketoplanom.
Vihal je nos nad zasebniki
Kot senator je bil glavni zagovornik nove rakete SLS, ki bo primerljiva z legendarnim Saturnom. Prepričan je bil, da jo mora izdelovati Nasa, pogosto je nasprotoval vmešavanju zasebnih podjetij v vesoljske programe. Leta 2010, ko je senat pretresal finančni predlog Baracka Obame, je šest milijard dolarjev, namenjenih razvoju komercialnih plovil, skušal preliti v projekt sestavljanja SLS, vendar je pred leti spremenil mnenje o zasebnih vesoljskih družbah. Nasa bo v prihodnjih letih namreč težko shajala brez njih, nekateri celo menijo, da bi morala gradnjo raket popolnoma prepustiti mlajšim in inovativnejšim podjetjem. Nelson je leta 2010 kritiziral tudi Obamovo odločitev, da se odpove programu Constellation, v okviru katerega so se nameravali vrniti na Luno.
Nelsonov predhodnik Jim Bridenstine je bil prav tako politik (iz vrst republikancev) in na zaslišanju mu je ravno Nelson, takrat član odbora za trgovino, znanost in promet, očital premalo znanja s tega področja in dejstvo, da je vpleten v politiko. A nato si je v treh letih Bridenstine, ki je Nelsona tudi imenoval v svetovalni svet Nase, prislužil hvalo, da je povečal ugled agencije in okrepil zanimanje za njene programe, predvsem Artemis, s katerim bi se radi vrnili na Luno. Bridenstine je zdaj komentiral, da je Nelson dobra izbira, s tem se strinja tudi Steve Jurczyk, vršilec dolžnosti direktorja agencije.
Zanimivo bo spremljati, kako si Nelson predstavlja »vznemirljivo prihodnost«, kakšna bo njegova odločitev o programu Artemis, ki je bil pod Trumpovo administracijo prioriteta, ter tudi, kakšno vlogo bo zavzela Nasa v boju proti podnebnim spremembam.
