Kraljevi pingvin na Osamljenih otokih
Mladič kraljevega pingvina se ozira po otočku v skupini Kerguelenovih otokov, ki jim zaradi odročnosti pravijo tudi Osamljeni otoki. Ležijo več kot 3300 kilometrov južno od Madagaskarja. Otočje, ki ga sestavlja okoli 300 otokov, pripada Franciji, na njem avtohtonih prebivalcev ni, vendar tam v raziskovalni postojanki Port-aux Francais vseskozi biva od 45 do 100 vojakov, znanstvenikov in inženirjev ter drugega osebja. V bazi imajo poleg raziskovalnih laboratorijev tudi manjšo bolnišnico, knjižnico, telovadnico, gostilnico in celo cerkvico Notre-Dame des Vents.
Na odročnem območju živijo številne živalske vrste – od pingvinov, najrazličnejših ptic, ki tam gnezdijo, tjulnjev do morskih slonov. Marsikatero vrsto so med 18. in 20. stoletjem na otočju (skoraj) iztrebili, potem ko ga je februarja 1772 uradno odkril raziskovalec Yves Joseph de Kerguelen-Trémarec. Zdaj so velik problem za avtohtone živali divje mačke, ki so potomke ladijskih mačk, seveda pa so tudi te živali in okolje ranljivi na podnebne spremembe.
Kraljevi pingvini so drugi največji pingvini, za cesarskimi. Vrsti sta si podobni, vendar imajo kraljevi pingvini daljši, bolj raven kljun, večje plavuti in bolj sloko telo. Še bolj so si različni njihovi mladički, kraljevi so temno rjavi, cesarski pa so sivi in prepoznavni po značilnem črno-belem obrazu. Živijo okoli 25 let in se prvič razmnožujejo pri starosti šest ali sedem let. Starša si enakopravno delita skrb za zarod. Po besedah raziskovalcev gre za igrive in radovedne ptice.
