Literarna zgodovina nam pomaga bolje razumeti svet okrog nas

Dr. Urška Perenič je izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, literarna zgodovinarka in raziskovalka, slavistka in germanistka.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najsi gre za delo z dragocenim arhivskim gradivom ali branje (ne)leposlovnih besedil, še vedno pridno uporabljam svinčnik in papir, neštete listke in lističe za zapiske in prebliske, pa tudi računalnik – in belo kavo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem zgodovino besedne umetnosti. To pomeni, da o njej pridobivam podatke (na primer o kontekstu nastajanja besedil), zanima me njen razvoj oziroma spreminjanje skozi čas in v prostoru, tudi v odnosu do tako imenovane obče zgodovine. Ker je literatura plod ustvarjalnega duha in dela posameznikov, me v tesni povezanosti z njo zanima življenje literarnih umetnikov – pa tudi literarnih posrednikov in bralcev, ki so udeleženi v komunikacijskem procesu in so pravzaprav zaslužni za oživljanje knjig, njihovih zgodb in junakov, dogodkov in doživetij, razpoloženj ali strasti in še mnogo, mnogo drugega.

Zakaj imate radi znanost?

Ker me je sama radovednost, znanost pa spodbuja postavljanje vedno novih vprašanj ter iskanje odgovorov nanje in razlag, miselno aktivnost in kritično mišljenje – vpliva pa tudi na čustva. Zato ker ni nikogar, ki bi mi lahko zares ukazal, kaj moram početi.

Josip Jurčič – v marsičem prvi

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Kakor literarno življenje, ki je predmet mojega raziskovanja, tako tudi literarna zgodovina kot humanistična znanost lahko pomaga bolje razumeti in doživljati svet okrog nas, našo nekdanjost in sedanjost, kulturo izražanja in mišljenja. Prispeva k preživetju tradicije, saj preučujem literarnoustvarjalne dosežke v maternem in nacionalnem jeziku, ki je bil skozi bolj ali manj viharna desetletja in stoletja glavni identifikacijski element naše skupnosti.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Mislim, da se je to zgodilo približno tedaj, ko sem se za namen priprave univerzitetne diplome odpravila v Koroški deželni arhiv v Celovcu, starši, ki so me prijazno odpeljali tja, pa so morali tedaj proti pričakovanjem precej krpati razpoložljivi čas.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Znanje o literaturi in literarni zgodovini rada posredujem drugim, o njej razpravljam ter širim védenje v različnih medijih. Zelo rada prebiram svojim otrokom. Zbiram in kupujem knjige, posebej starejše in redkejše izdaje, in urejam domačo knjižnico. Rada kuham in preizkušam ter čisto po svojem občutku kombiniram eksotične začimbe. Spremljam modo in modne trende, saj sem rada ženska.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da ima ob talentu in znanju tudi veliko ustvarjalne domišljije, da je delaven in vztrajen, da ima to, s čimer se ukvarja, zares rad.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Kaj s področja zdravja, okolja, vesoljske tehnike ali umetne inteligence? Ne bi vedela.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne bi. Od nekdaj imam strah pred višino in letenjem. Rada sem prikovana na zemljo in včasih lebdim nekoliko nad njo. Poleg tega pa ne maram tratiti časa z nepotrebnimi rečmi, preveč stvari je treba postoriti.

Naš največji literarni arhiv, ki je v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je prepoln še neobdelanega gradiva, pravi sogovornica. FOTO: Jurij Fikfak    

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Želim si predvsem, da bi lahko dihali čist zrak, imeli dovolj čiste, pitne vode, varno in kakovostno hrano ...

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Nimam posebnih želja, saj si predstavljam, da s(m)o tako znanstveniki kot umetniki po svoje čudni ljudje. Ali pač ne. Ker pa je moj interes v preteklosti, zlasti v 19. stoletju, bi morda spila čaj z britansko matematičarko Ado Lovelace – tudi, da bi jo povprašala o njenem očetu pesniku namreč.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam kar dokumentarno-izobraževalno serijo (Ne)znana poglavja iz slovenske zgodovine TV SLO, v kateri sem imela čast sodelovati tudi sama, saj se v njej znanstveni dosežki s področja humanistike posredujejo na poljuden način. Pa spletišče Mednarodnega združenja za empirično literarno znanost (IGEL), kjer naletimo tudi na znanstveni časopis Scientific Study of Literature (SSOL).

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Naš največji literarni arhiv, ki je v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, je prepoln še neobdelanega gradiva.