MarCO: prva kockasta satelita v globokem vesolju
Satelita sta bila neodvisni del odprave InSight, ki raziskuje Mars od novembra 2018.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev satelitov Mars Cube one. FOTO: Nasa/JPL-Caltech
Majhni, le nekaj kilogramov težki sateliti osvajajo Zemljino orbito. Prva, ki sta jo zapustila in odpotovala v globoko vesolje, natančneje proti Marsu, sta bila dvojčka Mars Cube One ali skrajšano MarCO-A in MarCO-B.
Tako imenovana kockasta satelita (CubeSat) sta vozovnico za pot v vesolje dobila pri odpravi InSight, ki je novembra leta 2018 pristala na Marsu, v Nasi pa so z njima preizkusili, ali bi lahko delovala kot relejna satelita za komunikacijo med oddaljenim plovilom in Zemljo.
Osnova za satelit te vrste je kocka s 10-centimetrskimi stranicami. Večje različice so le sestavljene iz več osnovnih enot. Posamezen MarCO je bil iz šestih enot, tako da je bil velik kot kovček.
Po izstrelitvi maja 2018 sta se ločila od pristajalnika in proti Marsu odpotovala po svoji poti, na kateri sta sama popravljala smer. Opremljena sta bila z radijskima antenama in solarnima paneloma.
Ob pristajanju je Insight oddajal radijski signal in z Zemljo iskal stik prek satelita Mars Reconnaissance Orbiter (MRO). A ta satelit ne more istočasno sprejemati informacije v eni valovni dolžini in oddajati v drugi, zato je časovna luknja velika in kar nekaj ur bi zemeljske ekipe čakale na potrditev o uspešnosti odprave. Satelitka pa sta lahko telemetrijo pristajanja oddajala v skoraj realnem času.
Preizkus je pokazal, da tudi nekajkilogramski, poceni sateliti lahko zbirajo kakovostne podatke v kritičnih trenutkih odprav v globokem vesolju. Inženirji so dobili dodaten zagon, da bi lahko z relativno poceni sateliti potovali precej dlje od Zemljine orbite. Odprava je namreč stala le 18,5 milijona dolarjev. Med drugim različne ekipe sestavljajo 13 podobnih satelitov, ki bodo poleteli na prvi Nasini odpravi proti Luni v programu Artemis.
MarCO-B je imel še en bonus, opremljen je bil namreč s poceni komercialno kamero z objektivom ribje oko in je Mars posnel kmalu po opravljeni misiji.
MarCO-B se je zadnjič oglasil 29. decembra leta 2018, MarCO-A pa 4. januarja lani. Nekajkrat so ju poskušali še doklicati, a se nista oglasila. Oba sta v orbiti okoli Sonca.
Tako imenovana kockasta satelita (CubeSat) sta vozovnico za pot v vesolje dobila pri odpravi InSight, ki je novembra leta 2018 pristala na Marsu, v Nasi pa so z njima preizkusili, ali bi lahko delovala kot relejna satelita za komunikacijo med oddaljenim plovilom in Zemljo.
Satelitka so poimenovali po robotkih Eve in Wall-E iz animirane uspešnice Wall-E.
Osnova za satelit te vrste je kocka s 10-centimetrskimi stranicami. Večje različice so le sestavljene iz več osnovnih enot. Posamezen MarCO je bil iz šestih enot, tako da je bil velik kot kovček.
Mars Cube One FOTO: Nasa/JPL-Caltech
Po izstrelitvi maja 2018 sta se ločila od pristajalnika in proti Marsu odpotovala po svoji poti, na kateri sta sama popravljala smer. Opremljena sta bila z radijskima antenama in solarnima paneloma.
Izstrelitev: 5. maja 2018
Masa: 13,6 kilograma
Velikost: 36,6 centimetra x 24,3 centimetra x 11,8 centimetra
Napajanje: sončni paneli
Oddaljenost od površja Marsa: 3500 kilometrov
Masa: 13,6 kilograma
Velikost: 36,6 centimetra x 24,3 centimetra x 11,8 centimetra
Napajanje: sončni paneli
Oddaljenost od površja Marsa: 3500 kilometrov
Ob pristajanju je Insight oddajal radijski signal in z Zemljo iskal stik prek satelita Mars Reconnaissance Orbiter (MRO). A ta satelit ne more istočasno sprejemati informacije v eni valovni dolžini in oddajati v drugi, zato je časovna luknja velika in kar nekaj ur bi zemeljske ekipe čakale na potrditev o uspešnosti odprave. Satelitka pa sta lahko telemetrijo pristajanja oddajala v skoraj realnem času.
Upodobitev kominikacije med InSightom in satelitoma MarCO. FOTO: Nasa/JPL-Caltech
Preizkus je pokazal, da tudi nekajkilogramski, poceni sateliti lahko zbirajo kakovostne podatke v kritičnih trenutkih odprav v globokem vesolju. Inženirji so dobili dodaten zagon, da bi lahko z relativno poceni sateliti potovali precej dlje od Zemljine orbite. Odprava je namreč stala le 18,5 milijona dolarjev. Med drugim različne ekipe sestavljajo 13 podobnih satelitov, ki bodo poleteli na prvi Nasini odpravi proti Luni v programu Artemis.
MarCO-B je imel še en bonus, opremljen je bil namreč s poceni komercialno kamero z objektivom ribje oko in je Mars posnel kmalu po opravljeni misiji.
MarCO-B je z oddaljenosti 7600 kilometrov 26. novembra 2018 fotografiral Mars. FOTO: Nasa/JPL-Caltech
MarCO-B se je zadnjič oglasil 29. decembra leta 2018, MarCO-A pa 4. januarja lani. Nekajkrat so ju poskušali še doklicati, a se nista oglasila. Oba sta v orbiti okoli Sonca.
