Musk zagrozil z ukinitvijo dragona, senat zahteva več denarja za Naso

Trumpova administracija je močno razburila s predstavitvijo izredno skromnega proračuna za Naso. Ameriški vesoljski agenciji je namreč za proračunsko leto 2026 namenila le dobrih 17 milijard evrov, tako bi morala agencija opustiti okoli 40 odprav, močno na udaru bo tudi program Artemis. Proračun predvideva ukinitev rakete SLS in kapsule orion po treh poletih (to pomeni po odpravi Artemis 3, ko je predviden pristanek na Luni), nato naj bi se za pot do Lune oprli na komercialna plovila. Seveda zdaj sledijo pogajanja in v senatu se je že pokazalo nasprotovanje Trumpovemu predlogu.

Pomembno vprašanje pri vsem tem pa je, kako bo na širšo vesoljsko industrijo vplival spor med predsednikom Donaldom Trumpom in Elonom Muskom, ustanoviteljem podjetja Spacex. Spomnimo še, da je po Muskovem odhodu iz Bele hiše odletel tudi Jared Isaacman, ki je bil tik pred potrditvijo, da postane novi šef Nase. Milijarder je imel široko podporo v panogi in  enotno mnenje je, da je bila Trumpova poteza slaba za Naso.

Senat bi dodal še devet milijard

Predsednik senatnega odbora za trgovino, znanost in promet Ted Cruz iz republikanskih vrst je na seji predstavil predlog, da bi v usklajevanju proračuna dodali dobrih devet milijard evrov, ki bi jih agencija lahko porabila za človeške posadke in znanstvene odprave; sredstva bi bila na voljo za porabo do proračunskega leta 2032. Največji del paketa, slabe štiri milijarde evrov, bi bil po predlogu senata namenjen proizvodnji rakete SLS za odpravi Artemis 4 in 5.

Dve milijardi bi bili namenjeni za dokončanje lunarne postaje Gateway, ki jo je Trumpov predlog preprosto ukinil. Nekaj manj kot 20 milijonov evrov bi po senatnem predlogu dodali še za razvoj oriona za odpravo Artemis 4. Okoli 700 milijonov evrov bi namenili financiranju razvoja telekomunikacijskega satelita Mars Telecommunications Orbiter, ki bi deloval kot relejni satelit pri odpravi pobiranja vzorcev z Marsa. Ta odprava je po Trumpovem proračunu ukinjena. Poleg tega bi senat dodatna sredstva namenil mednarodni vesoljski postaji (ISS) ter za posodobitev Kennedyjevega, Johnsonovega  in Marshallovega centra pri Nasi in še nekaterih drugih. To je del predloga, senat predlaga dodatna sredstva tudi za projekte na področju podnebnih sprememb in okolja pri upravi za oceane in ozračje NOAA.

V katero smer bo šla ameriška vesoljska politika, je težko napovedovati, sploh po odmevnem sporu med Trumpom in Muskom. Oba sta zagovarjala, da se je treba osredotočiti na pošiljanje ljudi na Mars. V Beli hiši pravijo, da Trump še naprej vztraja pri ideji »prvi Američan na Marsu«. Ni pa nujno, da bodo idejo podprli v kongresu.

Subvencije za Spacex

Ljubezni med Trumpom in Muskom je konec in zdaj sledi pranje umazanega perila v javnosti oziroma na družbenih omrežjih. Musk je udaril z vsemi topovi, Trump vrača udarce. Med drugim je Trump na svojem omrežju truth social zapisal, da je Muska prosil, naj odide. K temu pa dodal, da bi Združene države lahko precej prihranile, če bi preklicale vladne pogodbe in subvencije, dodeljene Muskovim podjetjem. »Vedno sem bil presenečen, da Biden tega ni storil!«

Musk – njegov Spacex je trenutno najpomembnejši izvajalec za Naso – mu je hitro vrnil: »Glede na predsednikovo izjavo o preklicu vladnih pogodb bo Spacex takoj začel razgradnjo svojega vesoljskega plovila dragon.« Potem ko so ga na omrežju X pozvali, da naj ohladi svojo glavo, je kmalu dodal, da dragona ne bodo opustili. 

Če bi ga, bi to pomenilo, da bi ZDA ostale brez edinega lastnega prevoznega sredstva za astronavte. Ko je Spacex leta 2020 uspešno izstrelil dragon s posadko, so se ZDA po skoraj desetletju otresle ruske nadvlade – Rusija je namreč s sojuzom imela edino ustrezno plovilo za prevoz ljudi.

Spacex je trenutno najpomembnejši izvajalec za Naso. FOTO: Chandan Khanna/AFP  

Če bi Musk mislil resno, bi z opustitvijo dragona ZDA ostale brez prevoznega sredstva v vesolje ravno v času, ko je promet tja in nazaj čedalje gostejši. Tu je sicer še Boeing, toda njihov starliner je še vedno v fazi razvoja in še nekaj mesecev ne bomo videli vnovičnega poleta, po lanskem polomu, ko je moral ravno dragon reševati na ISS »ujeta« astronavta Sunito Williams in Butcha Wilmora. Dragon podjetje sicer ponuja tudi vesoljskim turističnim agencijam, ravno prihodnji teden bodo z njim poleteli zasebni astronavti Axiom, ki se bodo parkirali na vesoljski postaji.

Sunita Williams in Butch Wilmore: Ni šlo vse po načrtu, a nisva obtičala

Dragon obstaja tudi v tovorni različici, poleg tega imajo ZDA na voljo le še vesoljsko plovilo Cygnus družbe Northrop Grumman. Če bi Nasa prekinila pogodbe s Spacexom, bi to pomenilo konec mednarodne vesoljske postaje, so zapisali na portalu ArsTechnica.

To seveda ni edina pogodba, ki jo ima vlada s Spacexom. Med drugim Nasa financira program Starship, ta vesoljska ladja je namreč pomemben del programa Artemis. Če bo šlo vse po načrtih, bo starship leta 2027 v okviru odprave Artemis 3 s posadko pristal na Luni – astronavte bo do tja pripeljala raketa SLS v kapsuli orion, potem pa se bodo presedli v starship in pristali ter nato znova vzleteli. Nasa je pristajalni modul naročila tudi pri podjetju Blue Origin, vendar za zdaj ne kaže, da bi ga razvili v nekaj letih. Poleg tega Spacex razvija plovilo za varno odstranitev ISS iz orbite po letu 2030.

Muskovo vesoljsko podjetje je tudi eden od dveh glavnih izvajalcev za ameriško vojsko, da njihove satelite dostavlja v orbito. Drugi ponudnik, United Launch Alliance, ima po poročanju ArsTechnice težave pri certificiranju nove rakete vulcan, ameriška vojska je tako že začela seliti odprave z vulcana na Spacexove rakete, ki so preizkušene in zanesljive.

Razlog, da Joe Biden teh pogodb ni prekinil, je pravzaprav preprost: Spacex je zagotavljal storitve po nižji ceni in v hitrejšem času kot tekmeci, so zapisali na ArsTechnici. Če bi Trumpova vlada prekinila sodelovanje z Muskovim podjetjem, bi še bolj na široko odprla vrata Kitajski, ki je že tako v vzponu na vseh področjih.