Največji satelit za opazovanje Zemlje
Envisat ima kar osem ton, zdaj ne deluje več, a je še vedno v orbiti.
Odpri galerijo
FOTO: Esa
Envisat je bil z dobrimi osmimi tonami največji satelit za opazovanje Zemlje. Evropska vesoljska agencija ga je z raketo ariane 5 v polarno orbito izstrelila 1. marca 2002. Zdaj ne deluje več, a v orbiti bo še več kot sto let.
Satelit je bil opremljen z desetimi znanstvenimi instrumenti, med drugim z naprednim radarskim sistemom in več spektrometri, ki so zaznavali tako značilnosti na kopnem kot v oceanih, opremljen je bil tudi s senzorji za merjenje različnih plinov v atmosferi, navajajo na spletni strani Ese.
Z opazovanji so pridobivali podrobne podatke o spremembah v oceanih in na ledu, spremljali so različne dejavnike, ki vplivajo na okolje, podatki so veliko pripomogli tudi pri preučevanju atmosfere. Podatke satelita so uporabili v več kot 2500 študijah.
Predvidena življenjska doba satelita je bila pet let, a je deloval deset let. Aprila 2012 je Esa z njim izgubila stik, uradno so odpravo končali 9. maja 2012. Pri Esi so takrat pojasnili, da se je morda pripetila okvara električnega napajalnika ali pa da se je zgodila okvara sistemov, ki so omogočali komunikacijo z Zemljo.
Evropo je Envisat stal 2,3 milijarde evrov, njegovo delo zdaj nadaljujejo sateliti Sentinel.
Satelit je (bil) vsekakor ogromen, saj je bil skupno s solarnim panelom dolg 26 metrov (od tega ima solarni panel 14 metrov dolžine), imel pa je več kot osem ton.
Ker je precej visoko, bodo naravne sile morale vztrajati vsaj 150 let, da ga bodo uspele dovolj potegniti proti atmosferi. Zemljo namreč v 101 minuti obkroži na višini okoli 790 kilometrov. Zaradi velikost in višine, kjer se gnete kar nekaj drugih plovil, pa predstavlja ogromno in zelo nevarno vesoljsko smet. Če bi se vanj zaletelo plovilo z denimo 10 kilogrami, bi lahko sledila verižna reakcija ustvarjanja novih in novih vesoljskih smeti.
Satelit je bil opremljen z desetimi znanstvenimi instrumenti, med drugim z naprednim radarskim sistemom in več spektrometri, ki so zaznavali tako značilnosti na kopnem kot v oceanih, opremljen je bil tudi s senzorji za merjenje različnih plinov v atmosferi, navajajo na spletni strani Ese.
Izstrelitev: 1. marca 2002
Masa: 8211 kg
Velikost: 26 m (vključno s solarnim panelom) x 10 m x 5 m
Stroški odprave: 2,3 milijarde evrov
Konec odprave: 9. maja 2012
Masa: 8211 kg
Velikost: 26 m (vključno s solarnim panelom) x 10 m x 5 m
Stroški odprave: 2,3 milijarde evrov
Konec odprave: 9. maja 2012
Z opazovanji so pridobivali podrobne podatke o spremembah v oceanih in na ledu, spremljali so različne dejavnike, ki vplivajo na okolje, podatki so veliko pripomogli tudi pri preučevanju atmosfere. Podatke satelita so uporabili v več kot 2500 študijah.
Predvidena življenjska doba satelita je bila pet let, a je deloval deset let. Aprila 2012 je Esa z njim izgubila stik, uradno so odpravo končali 9. maja 2012. Pri Esi so takrat pojasnili, da se je morda pripetila okvara električnega napajalnika ali pa da se je zgodila okvara sistemov, ki so omogočali komunikacijo z Zemljo.
Evropo je Envisat stal 2,3 milijarde evrov, njegovo delo zdaj nadaljujejo sateliti Sentinel.
Satelit je (bil) vsekakor ogromen, saj je bil skupno s solarnim panelom dolg 26 metrov (od tega ima solarni panel 14 metrov dolžine), imel pa je več kot osem ton.
Ker je precej visoko, bodo naravne sile morale vztrajati vsaj 150 let, da ga bodo uspele dovolj potegniti proti atmosferi. Zemljo namreč v 101 minuti obkroži na višini okoli 790 kilometrov. Zaradi velikost in višine, kjer se gnete kar nekaj drugih plovil, pa predstavlja ogromno in zelo nevarno vesoljsko smet. Če bi se vanj zaletelo plovilo z denimo 10 kilogrami, bi lahko sledila verižna reakcija ustvarjanja novih in novih vesoljskih smeti.
