Nekaj zanimivosti na (nočnem) nebu leta 2020
Utrinki, planeti, mrki ...
Odpri galerijo
FOTO: Amr Dalsh Reuters
Tudi letošnje leto bo nebo postreglo z nekaj izjemnimi igrami utrinkov, planetov in mrkov. Že v noči s 3. na 4. januar se obeta prvi letošnji meteorski roj Kvadrantidov. Luna se bo pravočasno umaknila z neba in ne bo brisala že tako ne preveč svetlih utrinkov. Na uro bi lahko videli okoli sto utrinkov. Med tem ko večina meteorskih rojev izvira iz kometov, je matično telo Kvadrantidov asteroid 2003 EH1, ki Sonce obkroži na vsakih pet let in pol.
Med 10. in 20. januarjem bosta na jutranjem nebu kraljevala rdeča Mars in Antares. Najbližje si bosta 18. januarja. Zvezda Antares je rdeča orjakinja v ozvezdju Škorpijona, od nas je oddaljena 500 svetlobnih let.
Sedmega aprila nam bo najbližje Luna, ko bo od nas oddaljena 356.907 kilometrov, aprilska polna luna bo tako tudi letošnja navidezno največja Superluna. Luno označimo kot Superluno, ko je od nas oddaljena manj kot 360.000 kilometrov. Razdalja med Zemljo in Luno niha, saj Luna okoli planeta kroži po elipsasti tirnici. Polna Luna je v perigeju – nam najbližji točki - za približno 14 odstotkov večja ter 30 odstotkov svetlejša kot mikro polna Luna, ki se nahaja v apogeju (to je mikro polna luna, oddaljena več kot 400.000 kilometrov).
Sredi junija bodo lahko v delih Afrike, Pakistana, na severu Indije, jugu Kitajske in Tajvanu opazovali obročasti ali kolobarjasti Sončev mrk. Ta se zgodi, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da je navidezno premajhna, da bi prekrila celotno ploskev Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe. Nazadnje se je tak mrk zgodil 26. decembra lani.
Med 12. in 14. avgustom bodo na nebu seveda priljubljeni utrinki Perzeidi.
Oktobra pa bo znova zanimivo za ljubitelja Marsa. Rdeči planet bo v opoziciji s Soncem 13. oktobra. Opozicija Marsa nastopi vsakih 26 mesecev. Zemlja je bližje Soncu, zato je hitrejša in dvakrat zaokroži okoli naše zvezde, medtem pa Mars naredi le en krog. Tako sta planeta sem ter tja ravno na nasprotnih straneh, spet drugič se ujameta, da si sledijo Sonce, Zemlja in Mars, in se približata, ker pa sta orbiti eliptični, se razmik razlikuje od opozicije do opozicije. Na vsakih 15 ali 17 let se ta poravnava zgodi v nekaj tednih, ko je Mars najbližje Soncu (v prisončju ali periheliju), takrat je tudi najbližje Zemlji. V idealnem scenariju bi se Mars in Zemlja najbolj približala, ko bi bil Mars v periheliju, Zemlja pa v odsončju ali afeliju, torej najdlje od Sonca. V tem primeru bi bilo med njima le 54,6 milijona kilometrov, kar je tudi najmanjša možna razdalja. No, letos bo Mars od Zemlje 6. oktobra oddaljen 62,06 milijona kilometrov, ko si bosta najbližje. Leta 2018 je bila razdalja vsega 57,6 milijona kilometrov, še nekoliko bližje si bosta 11. septembra 2035. Najbližje v skoraj 60.000 letih pa sta si bila planeta 27. avgusta 2003, ko je bila razdalja med planetoma le 55,8 milijona kilometrov. Mars bo z bližino tako dobil na svetlosti in bo od konca septembra do konca oktobra tretje najsvetlejše nebesno telo na nočnem nebu za Luno in Venero.
Štirinajstega decembra bo nato sledil še popolni Sončev mrk, viden bo v Južni Ameriki in delčki Afrike.
Med 10. in 20. januarjem bosta na jutranjem nebu kraljevala rdeča Mars in Antares. Najbližje si bosta 18. januarja. Zvezda Antares je rdeča orjakinja v ozvezdju Škorpijona, od nas je oddaljena 500 svetlobnih let.
Sedmega aprila nam bo najbližje Luna, ko bo od nas oddaljena 356.907 kilometrov, aprilska polna luna bo tako tudi letošnja navidezno največja Superluna. Luno označimo kot Superluno, ko je od nas oddaljena manj kot 360.000 kilometrov. Razdalja med Zemljo in Luno niha, saj Luna okoli planeta kroži po elipsasti tirnici. Polna Luna je v perigeju – nam najbližji točki - za približno 14 odstotkov večja ter 30 odstotkov svetlejša kot mikro polna Luna, ki se nahaja v apogeju (to je mikro polna luna, oddaljena več kot 400.000 kilometrov).
Sredi junija bodo lahko v delih Afrike, Pakistana, na severu Indije, jugu Kitajske in Tajvanu opazovali obročasti ali kolobarjasti Sončev mrk. Ta se zgodi, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da je navidezno premajhna, da bi prekrila celotno ploskev Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe. Nazadnje se je tak mrk zgodil 26. decembra lani.
Med 12. in 14. avgustom bodo na nebu seveda priljubljeni utrinki Perzeidi.
Oktobra pa bo znova zanimivo za ljubitelja Marsa. Rdeči planet bo v opoziciji s Soncem 13. oktobra. Opozicija Marsa nastopi vsakih 26 mesecev. Zemlja je bližje Soncu, zato je hitrejša in dvakrat zaokroži okoli naše zvezde, medtem pa Mars naredi le en krog. Tako sta planeta sem ter tja ravno na nasprotnih straneh, spet drugič se ujameta, da si sledijo Sonce, Zemlja in Mars, in se približata, ker pa sta orbiti eliptični, se razmik razlikuje od opozicije do opozicije. Na vsakih 15 ali 17 let se ta poravnava zgodi v nekaj tednih, ko je Mars najbližje Soncu (v prisončju ali periheliju), takrat je tudi najbližje Zemlji. V idealnem scenariju bi se Mars in Zemlja najbolj približala, ko bi bil Mars v periheliju, Zemlja pa v odsončju ali afeliju, torej najdlje od Sonca. V tem primeru bi bilo med njima le 54,6 milijona kilometrov, kar je tudi najmanjša možna razdalja. No, letos bo Mars od Zemlje 6. oktobra oddaljen 62,06 milijona kilometrov, ko si bosta najbližje. Leta 2018 je bila razdalja vsega 57,6 milijona kilometrov, še nekoliko bližje si bosta 11. septembra 2035. Najbližje v skoraj 60.000 letih pa sta si bila planeta 27. avgusta 2003, ko je bila razdalja med planetoma le 55,8 milijona kilometrov. Mars bo z bližino tako dobil na svetlosti in bo od konca septembra do konca oktobra tretje najsvetlejše nebesno telo na nočnem nebu za Luno in Venero.
Štirinajstega decembra bo nato sledil še popolni Sončev mrk, viden bo v Južni Ameriki in delčki Afrike.
