Nenehni pritisk popolnosti, ki veje z družbenih omrežij
Družbena omrežja, kakršno je tiktok, na eni strani spodbujajo ustvarjalnost in krepijo spletne skupnosti, na drugi strani pa lahko tudi negativno vplivajo na zdravje uporabnikov.
Jinnet Paola Pedraza (Pao_la_Periodista) je aplikacijo tik tok začela uporabljati leta 2019. Omrežje jo je navdušilo, hkrati so njeni posnetki dobili velik krog oboževalcev. Njeni kratki videoposnetki o množičnih protestih v Kolumbiji leta 2021 so postali viralni v svetovni skupnosti tiktok. Jinnet je aplikacijo namestila, ker je njena hči kar naprej govorila, kako zabaven je tiktok. Sedemintridesetletna raziskovalna novinarka, ki je rojena v Kolumbiji, trenutno pa živi v Španiji, je želela izvedeti več o vsebinah, ki so tako navdušile njenega otroka.
Niša na področju novic
Ko je bil svet zaradi pandemije ustavljen, sta mama in hči prek aplikacije objavljali videoposnetke o tem, kako se prilagajata na življenje med štiri stenami. Ko so v Kolumbiji izbruhnile demonstracije zaradi dviga davkov, sprememb v zdravstvu in drugih vprašanj, je Jinnet našla novinarsko nišo: iz Španije je objavljala novice o javnih protestih v svoji domovini. »Ugotovila sem, da je tiktok dragoceno sredstvo, ki ga lahko uporabimo za preoblikovanje družbe – ne gre samo za objave plesov, trendov in izzivov,« je dejala. Ko je objavila svoj prvi videoposnetek, je imela 100 sledilcev. Danes jo vsak dan spremlja skoraj 25.000 ljudi (kar je sicer v primerjavi z nekaterimi zvezdniki in vplivneži precej nizka številka).
Omrežje je nato začela tudi raziskovati, in sicer v okviru nove raziskave, ki jo financira EU, o vplivu aplikacije tiktok na generacijo Z. To je generacija, rojena po letu 1997. Je prva generacija, ki je odraščala z dostopom do interneta in mobilne tehnologije že od zgodnjih otroških let.
Projekt vodi dr. Paolo Gerbaudo, kulturni sociolog na italijanski fakulteti Scuola Normale Superiore, ki jo je leta 1810 ustanovil Napoleon. Projekt Tiktok in generacija Z ali TKTKGEN se je začel januarja 2022 in bo trajal do konca tega leta.
Gerbaudo želi z analizo spletnih strani družbenih medijev in fokusnih skupin v Evropi in na Kitajskem, kjer je tiktok nastal, bolje spoznati te platforme druge generacije, za katere je značilna izmenjava videoposnetkov. Osredotoča se predvsem na to, zakaj in kako mladi uporabljajo to omrežje, ki je med generacijo Z trenutno najbolj priljubljeno. Po statističnih podatkih aplikacijo vsak mesec aktivno uporablja približno milijarda ljudi, po številu uporabnikov je pred tiktokom le instagram. Ta je bolj priljubljen pri milenijcih, torej večinoma starših otrok generacije Z. Glede na čas, ki ga preživijo uporabniki na enem od omenjenih omrežij, pa je v vodstvu tiktok.
Dobre vibracije
Gerbaudo meni, da se vzrok, da so mladi zapustili tradicionalne družbene medije, kot sta facebook in twitter, in se odločili za tiktok, skriva v njegovih bolj pozitivnih vsebinah.
V nasprotju z vročičnimi izmenjavami mnenj, ki so značilne za twitter, ki je v zadnjem času, ko ga je prevzel Elon Musk, še nekoliko bolj kaotičen kot prej, se je tiktok že od začetka predstavljal kot nekakšna pozitivna sila – njegov edinstveni algoritem namreč lahko natančno napove, kakšne vsebine bodo uporabniku všeč.
Gerbaudo meni, da je ta pristop verjetno pisan na kožo generaciji Z, ki po njegovem mnenju nenehno išče spodbudne vsebine. »Generacija Z je odraščala ob številnih krizah – od podnebnih sprememb, gospodarske krize do pandemije – in vse to je neizogibno oblikovalo njen odnos in prepričanja,« je dejal. »S pomočjo aplikacije tiktok lahko bolje razumemo kulturo mladih in zdi se, da ima ta generacija res drugačen, manj konflikten pogled na svet.«
Toda ali lahko prevelika količina dobrih vibracij in motivacijskih sporočil mladim povzroči tudi težave?
Gerbaudo si prizadeva bolje razumeti, kako na njihovo duševno zdravje vpliva »strupena pozitivnost« te platforme, gre namreč za nenehen pritisk, da morajo biti srečni in deliti le pozitivne vidike življenja.
Skrb vzbuja tudi zasvojenost z zasloni. Čeprav trenutno le malo vemo o tem, kako tiktok vpliva na svoje uporabnike, strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko edinstveni algoritem platforme in od 15- do 30-sekundni videoposnetki dolgoročno imeli resne posledice za duševno stanje ljudi.
Učinki zaslona
Profesor Anders Grøntved z Univerze južne Danske je z eno najbolj poglobljenih študij o vplivih vse daljšega časa, ki ga preživimo pred zasloni, prišel do popolnoma novih spoznanj.
Koordiniral je šest let trajajoči projekt, v katerem je preučeval učinke uporabe digitalnih zaslonov na duševno zdravje, spanje in telesno dejavnost. Pobuda, imenovana Screens (Zasloni), ki jo je financirala EU, se je končala januarja letos.
Pred približno 15 leti so raziskovalci čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom, določali na podlagi vprašalnikov o tem, koliko časa preživijo pred osebnim računalnikom ali televizorjem, toda danes potrebujemo nov pristop.
Ekipa pobude Screens je zasnovala aplikacije za spremljanje uporabe pametnih telefonov ter merjenje gibanja, kakovosti spanja in ravni stresa ljudi. Več kot očitno je, da se je čas, ki ga preživimo pred zasloni, podaljšal, toda posledice za zdravje je precej težje izmeriti, je pojasnil profesor Grøntved.
Kljub temu je ekipa z združitvijo podatkov, zbranih od skoraj 400 ljudi iz vse Danske, ter prispevkov s področij javnega zdravja in vedenjske znanosti razkrila, kako čas, preživet na spletu, vpliva na družbo, zlasti na otroke.
Rezultati projekta kažejo, da so bili otroci in mladostniki telesno precej bolj aktivni, če je bil njihov čas pred zaslonom skrajšan na eno uro na dan. Med tednom se je njihova telesna dejavnost v povprečju podaljšala za 45 minut na dan, ob koncu tedna pa za 73 minut.
»Tako velikega učinka resnično nismo pričakovali,« je dejal Grøntved. »Poiskati moramo boljše rešitve, da bodo mladi lahko preživljali čas skupaj, v neposrednem stiku drug z drugim, namesto pred zasloni.«
Na podlagi teh ugotovitev Grøntved zdaj sodeluje z lokalnimi šolami, da bi povečali ponudbo popoldanskih dejavnosti.
Pri odraslih pozitiven vpliv na telesno dejavnost ni bil tako očiten, saj so eno sedečo dejavnost, ki so jo izvajali pred zaslonom, običajno nadomestili z drugo. Kljub temu pa so odrasli, ki so zmanjšali uporabo zaslona, poročali o boljšem spancu ter izboljšanju splošnega razpoloženja in počutja. Skratka, projekt je potrdil nekatere domnevne izzive, ki jih prinaša večja uporaba družbenih medijev, in pripomogel k večji osredotočenosti. »Te tehnologije imajo svoje prednosti, vendar moramo bolje raziskati njihove neposredne in dolgoročne učinke,« je povedal Grøntved.
Družinska pravila
Po mnenju profesorja Grøntveda to lahko kaže na potrebo po večjem nadzoru nad uporabo družbenih medijev, zlasti v družinah. Praktičen ukrep, ki ga lahko izvedejo starši, je, da doma določijo pravila, ki omejujejo čas pred zaslonom, in to ne samo za otroke. Izsledki projekta kažejo, da če starši preživijo dolgo časa pred zasloni, potem ga njihovi otroci preživijo še več.
Poleg tega velja, da bolj ko so starši zasvojeni s svojimi pametnimi telefoni, slabše je duševno zdravje njihovih otrok. Ko družine postavijo omejitve, so ljudje bolj aktivni in na splošno srečnejši. Grøntved je to teorijo preizkusil doma pri svojih treh otrocih in rezultati so ga navdušili.
»To je bila res dobra izkušnja za mojo družino, saj smo veliko več časa preživeli skupaj,« je dejal. »Ljudem bi svetoval, naj poskusijo.«
———
Raziskave, omenjene v tem članku, je financiral Evropski raziskovalni svet, financirane pa so bile tudi v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA). Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
