Odprava, ki je Kitajsko postavila na tretje mesto

Kitajska je bila po ZDA in Sovjetski zvezi tretja država, ki je nežno pristala na Luni. Na četrto še čakamo.
Fotografija: Rover Yutu, kakor ga je posnel pristajalnik Chang'e 3. FOTO:  NAOC (Kitajski nacionalni astronomski observatorij)
Odpri galerijo
Rover Yutu, kakor ga je posnel pristajalnik Chang'e 3. FOTO:  NAOC (Kitajski nacionalni astronomski observatorij)

Pristajalnik Chang'e 3 (Boginja Lune) je v Morju dežja (Mare Imbrium) na Luni pristal 14. decembra 2013. Na površje je nato izpustil še vozilce Yutu (Žadasti zajec). Kitajska je tako postala tretja država, ki je (z robotskim plovilom) nežno pristala na Luni, in druga država, ki je površje raziskovala z robotskim roverjem (prvi avtonomni rover na Luni je bil sovjetski Lunohod 1, Američani so se po Luni sicer vozili s svojimi znamenitimi »buggyji«). 

Chang'e 3 je gradila na uspešnih predhodnih odpravah, ko so Kitajci v orbito namestili satelita Chang’e 1 leta 2007 in Chang'e 2 leta 2010. Sondo s številko tri so izstrelili 1. decembra 2013 na raketi Dolgi pohod 3B.

Po šestih dneh je vstopila v orbito 100 km nad površjem Lune in teden dni pozneje pristala. Masa pristajalnika je bila ob pristanku 1200 kg, meter in pol visoki rover Yutu pa je tehtal 140 kg (od tega so znanstveni instrumenti imeli maso 20 kilogramov, opremljen je bil z radarjem za preučevanje podpovršja, spektrometrom v vidni in bližnje infrardeči svetlobi in rentgenskim spektrometrom). 



Pristajalnik je bil opremljen z radioizotopskim generatorjem (RTG) in solarnimi paneli, da bi zdržal leto dni delovanja v neprijaznem okolju, kjer so temperaturni razponi med dnevom in nočjo (ki trajata po 14 dni) zelo veliki. Ponoči so ju uspavali. Pristajalnik je bil opremljen s sedmimi instrumenti in kamerami, med drugim tudi s teleskopom, s katerim je lahko videl izjemno medla nebesna telesa. Praktično nična atmosfera in počasno gibanje omogočajo dolgo opazovanje posameznega telesa, prav zato so vseskozi žive ideje, da bi na Luni postavljali teleskope. 



Rover, ki je imel maksimalni doseg 10 km, pa je lahko analiziral vzorce lunarne prsti, opremljen je bil s senzorji, ki so preprečevali, da bi trčil v ovire. Po podatkih Nase se je zataknil januarja 2014, potem ko je po površju prevozil 114 metrov, a to ni ustavilo njegovega raziskovanja, saj je podatke pošiljal še tri leta. Njegova predvidena življenjska doba je bila sicer le tri mesece. 



Portal space.com je nedavno poročal, da pristajalnik oziroma njegov prej omenjeni teleskop še vedno deluje, to je skoraj sedem let po pristanku. Teleskop še vedno opazuje zvezde spremenljivke in naj bi na Zemljo posredoval posnetek galaksije Veternica. Tudi radioamaterji, kot še dodaja portal, sem ter tja ujamejo signal prisajalnika, ko deluje med lunarnim dnevom.

Pristajalnik Chang'e 3 – fotografiral ga je Yutu FOTO:  NAOC (Kitajski nacionalni astronomski observatorij)
Pristajalnik Chang'e 3 – fotografiral ga je Yutu FOTO:  NAOC (Kitajski nacionalni astronomski observatorij)


Podatki, ki so jih zbrali v celotni opravi Chang’e 3, so še vedno predmet raziskav. Nedavno so znanstveniki na kitajski univerzi za geoznanost iz podatkov razbrali, da so na območju pristanka tri plasti bazalta, pred tem so študije kazale, da je šlo za eno debelo plast magmatskih kamnin. 

Odpravi je nato sledila Chang’e 4 (in Yutu 2), ki je 3. januarja 2019 kot prva sploh pristala na nam nevidni strani Lune. Yutu 2 je do zdaj prevozil 519,29 metra po Van Karmanovem kraterju. Kitajska pripravlja tudi odpravi pet in šest, ki pa bosta vključevali povratek plovila z vzorci z Lune. 

Komentarji: