Omrežili so ga pajki

Matjaž Gregorič proučuje svilene niti in lepila, ki jih proizvajajo pajki.
Fotografija: Matjaž Gregorič FOTO: Osebni Arhiv
Odpri galerijo
Matjaž Gregorič FOTO: Osebni Arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, za pripravo dela, obdelavo podatkov, pisanje člankov in »papirologijo«. Pri laboratorijskem delu najraje uporabljam stereomikroskop, ki približa tisto, kar očem ni najbolje vidno.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskave so povezane z mrežami in svilo pajkov. Mreže so za pajke lovilne in obrambne naprave, narejene pa so iz izredno zanimivih bioloških materialov – svilenih niti in lepila. Zanima me vloga, ki jo imajo mreže in svila v evoluciji pajkov na splošno, pa tudi, kakšne so materialne lastnosti njihove svile in kako se spreminjajo med evolucijo. Zadnja leta se ukvarjam še z razvojem postopkov, s katerimi bi mreže pajkov lahko uporabljali kot naravne filtre za spremljanje biotske pestrosti, na primer opraševalcev, invazivnih vrst in rastlinskih patogenov.

image_alt
Biologinja, ki preučuje pajke

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Zaradi pandemije covida-19 je bilo nekaj časa oteženo terensko delo v Sloveniji, na teren v tujino še vedno ne moremo. Negativno je na moje delo vplivalo tudi zaprtje vrtcev in posledično delo od doma. Čeprav smo se navadili na spletne sestanke, raziskovalcem zelo manjka stik v živo z drugimi raziskovalci.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je iskanje resnice o vesolju, našem planetu in nas samih, z uporabo metod, ki so namenjene karseda objektivnemu raziskovanju. Delo in pristope, ki nam odkrivajo te resnice, bi zato morali imeti radi vsi. Čeprav nobena služba ni idealna, lahko rečem, da sem srečen, da se službeno lahko ukvarjam prav z znanostjo.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Predvsem raziskave materialnih lastnosti svile in uporabe mrež kot bioloških filtrov bi lahko vodile do neposrednih koristi. Pa vendar moram poudariti, da je vsaka dobra znanost tudi dobra za človeštvo. Zmotno je misliti, da temeljna znanost nima dejanskega pozitivnega vpliva. Vsak preboj v uporabni znanosti namreč temelji na več tisoč raziskavah z mnogih področij temeljne znanosti. Ti številni majhni prispevki v skupni bazen znanja so zato samo na videz nepomembni, v resnici pa dolgoročno ključni.

image_alt
Majhni pajki niso boljši plezalci

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Da si želim postati biolog, sem vedel že zgodaj v osnovni šoli, ko sem domov nosil različne nevretenčarje. Včasih sem jih tudi skrival pred starši.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Od leta 2015 s kolegi izdajamo podkast Metamorfoza, kjer sproščeno govorimo o biologiji organizmov. Zelo me zanima tudi (znanstveni) skepticizem. Izraz skepticizem se pogosto zmotno uporablja kot sopomenka zanikanja, v resnici pa gre za nasprotno – za iskanje dejstev o pojavih, na podlagi katerih bi morala temeljiti naša prepričanja. Zato sem del mednarodne skupine, ki skuša Wikipedijo, največjo prosto dostopno enciklopedijo na svetu, urejati tako, da čim bolj natančno odraža znana dejstva.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Verjetno ne gre brez motiviranosti in vztrajnosti, čeprav mora vsak dober znanstvenik imeti še kup drugih lastnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ne vem, velike preboje je zelo težko napovedati, včasih se zgodijo tudi nepričakovano. Povezano z mojim delom bi to lahko bil razvoj postopkov za hitro in poceni pridobivanje svile pajkov. To bi gotovo prineslo revolucijo pri materialih v mnogih panogah.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Vsekakor, če bi ga le lahko obiskal na varen način in za omejen čas. A to za zdaj sodi v območje znanstvene fantastike in zanesljivo ne bo mogoče v mojem življenju. Zagotovo pa ne bi vzel enosmerne vozovnice.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Glede na mnenja strokovnjakov ne moremo upati na samo enega. Dejanska uporabnost in vpliv različnih virov energije na okolje se sicer precej razlikujeta od prevladujočega javnega mnenja, kar pa je že posebna tema.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Uf, težko vprašanje! Morda bi šel raje na pivo z Nikolo Teslo, v času, ko se je ta potikal po mariborskih ulicah in biljardnicah.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zagotovo naš podkast Metamorfoza! Pa še knjigo The Skeptics' Guide to the Universe, s pomenljivim podnaslovom Kako vedeti, kaj je resnično res v svetu, vedno bolj polnem neresnic.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda to, da še vedno ne vemo, koliko tehtajo mreže v primerjavi z njihovimi graditelji pajki. Na to bomo sicer s kolegi že v kratkem poiskali odgovor.

Preberite še:

Komentarji: