Plovili, ki sta kljubovali kozmičnemu in sončnemu sevanju
Sondi sta delovali sedem let. Čez 15 let bosta padli v atmosfero in izgoreli.
Odpri galerijo
Van Allenovi sondi FOTO: Nasa
Van Allenovi (sevalni) pasovi so kot svitek oblikovan prostor okoli Zemlje, ki vsebuje električno nabite delce, večinoma protone in elektrone s precejšnjo energijo. Delci v pasovih – obstajata zunanji in notranji pas - izvirajo iz sončevega vetra in kozmičnih žarkov, a jih ujame magnetno polje ter jih ne spusti naprej proti površju. Pasove so poimenovali po njihovem odkritelju, ameriškemu fiziku Jamesu Alfredu Van Allenu leta 1958. Po njem sta dobili ime tudi sondi.
Radiacija v teh pasovih je velik izziv za inženirje pri načrtovanju plovil, še posebej tistih s človeško posadko.
Izstrelitev: 30. avgusta 2012
Nasa je v središče pasov, kjer je sevanje najmočnejše, poslala dve identični plovili, ki sta v tako negostoljubnem okolju brez napake zdržali do lani oziroma sedem let. Izstrelili so ju 30. avgusta 2012. Goriva jima je zmanjkalo lani, predvidoma čez 15 let bo gravitacija naredila svoje in bosta padli v atmosfero in izgoreli.
Pri Nasi so poudarili, da sta sondi podrli vse rekorde, ker sta toliko časa kljubovali sevanju brez kakršnihkoli napak. Njuna predvidena življenjska doba je bila dve leti.
Sondi sta spremljali, kako se delci ujamejo v pasove in kako jim pobegnejo. Z njuno pomočjo so znanstveniki ugotovili, da lahko vesoljsko vreme ustvarja valove plazme ter da med večjimi sončevimi nevihtami električno nabiti delci prodrejo globoko v magnetosfero in jo preoblikujejo. Sondi sta februarja 2013 odkrili tudi obstoj tretjega, a začasnega sevalnega pasu. Pas je izginili v nekaj tednih.
Radiacija v teh pasovih je velik izziv za inženirje pri načrtovanju plovil, še posebej tistih s človeško posadko.
Izstrelitev: 30. avgusta 2012
Masa sond ob izstrelitvi: 647 in 666 kg
Orbita: zelo eliptična med 618 in 30.414 km
Napajanje: sončne celice z močjo 350 W
Velikost sond: 1,3 x 1,8 m
Konec odprave: oktobra 2019 in julija 2019
Nasa je v središče pasov, kjer je sevanje najmočnejše, poslala dve identični plovili, ki sta v tako negostoljubnem okolju brez napake zdržali do lani oziroma sedem let. Izstrelili so ju 30. avgusta 2012. Goriva jima je zmanjkalo lani, predvidoma čez 15 let bo gravitacija naredila svoje in bosta padli v atmosfero in izgoreli.
Pri Nasi so poudarili, da sta sondi podrli vse rekorde, ker sta toliko časa kljubovali sevanju brez kakršnihkoli napak. Njuna predvidena življenjska doba je bila dve leti.
Sondi sta spremljali, kako se delci ujamejo v pasove in kako jim pobegnejo. Z njuno pomočjo so znanstveniki ugotovili, da lahko vesoljsko vreme ustvarja valove plazme ter da med večjimi sončevimi nevihtami električno nabiti delci prodrejo globoko v magnetosfero in jo preoblikujejo. Sondi sta februarja 2013 odkrili tudi obstoj tretjega, a začasnega sevalnega pasu. Pas je izginili v nekaj tednih.
