Pošasti iz postelje
Pod mikroskopom smo pogledali mikroskopske živali, ki živijo okoli nas.
Odpri galerijo
SEM-slika hišne pršice z njenim jajcem ob vlaknu posteljne vzmetnice, kjer je bila ujeta. FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Pršice so velika in raznolika skupina drobnih živali iz družine pajkovcev. Najbolj znani predstavniki so klopi in hišne pršice. Slednje živijo v prahu, posteljnini, preprogah, zavesah, plišastih igračah in tekstilu. Najbolj jim ugajajo vroča in vlažna okolja.
Hišne pršice so nezaželene živali, ker pri nekaterih ljudeh povzročajo astmo in alergije, pri čemer so glavni alergen njihovi iztrebki. Ker so zelo majhne – v dolžino merijo le 150–300 mikrometrov –, se pršicam težko povsem izognemo. Lahko pa njihovo število zmanjšamo z izboljšanjem higiene v prostorih, zmanjšanjem vlažnosti in rednim pranjem posteljnine na visoki temperaturi. Hranijo se z odmrlimi kožnimi celicami ljudi in drugih živali, njihov življenjski cikel znaša okoli 80 dni. Ženski osebki izležejo do 35 novih jajčec na teden, zaradi česar se hitro množijo.
S kolegico sva v laboratorijih Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije z optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) opazovala zgradbo pršic. Z optičnim mikroskopom nama je uspelo posneti hranjenje pršice z odmrlim koščkom človeške kože (kar si lahko ogledate na delo.si). S tehniko SEM pa sva raziskala kompleksno morfologijo teh mikroskopsko drobnih živali.
Našla sva tudi njihova jajca in iztrebke. SEM-slike so pozneje računalniško pobarvane, da približno ustrezajo realnim barvam živali, pršice so sicer bolj ali manj prozorne z rjavkastim nadihom. Zaradi visokega vakuuma v mikroskopu je iz živali posrkalo vodo in jih pri tem sploščilo. Ob pogledu na močno povečano pršico je kar težko verjeti, da so te mikroskopske pošasti povsod okoli nas. Denimo: posteljna vzmetnica jih lahko vsebuje do nekaj milijonov.
Dr. Bojan Ambrožič in Maša Klenovšek, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije
Slika obustnega predela pršice FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Hišne pršice so nezaželene živali, ker pri nekaterih ljudeh povzročajo astmo in alergije, pri čemer so glavni alergen njihovi iztrebki. Ker so zelo majhne – v dolžino merijo le 150–300 mikrometrov –, se pršicam težko povsem izognemo. Lahko pa njihovo število zmanjšamo z izboljšanjem higiene v prostorih, zmanjšanjem vlažnosti in rednim pranjem posteljnine na visoki temperaturi. Hranijo se z odmrlimi kožnimi celicami ljudi in drugih živali, njihov življenjski cikel znaša okoli 80 dni. Ženski osebki izležejo do 35 novih jajčec na teden, zaradi česar se hitro množijo.
S kolegico sva v laboratorijih Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije z optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) opazovala zgradbo pršic. Z optičnim mikroskopom nama je uspelo posneti hranjenje pršice z odmrlim koščkom človeške kože (kar si lahko ogledate na delo.si). S tehniko SEM pa sva raziskala kompleksno morfologijo teh mikroskopsko drobnih živali.
SEM-slike pršice, ki se oklepa svoje hrane (odmrle človeške kože). FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Našla sva tudi njihova jajca in iztrebke. SEM-slike so pozneje računalniško pobarvane, da približno ustrezajo realnim barvam živali, pršice so sicer bolj ali manj prozorne z rjavkastim nadihom. Zaradi visokega vakuuma v mikroskopu je iz živali posrkalo vodo in jih pri tem sploščilo. Ob pogledu na močno povečano pršico je kar težko verjeti, da so te mikroskopske pošasti povsod okoli nas. Denimo: posteljna vzmetnica jih lahko vsebuje do nekaj milijonov.
SEM-slika iztrebkov pršice. Vsaka pršica izloči do 20 iztrebkov na dan. FOTO: Bojan Ambrožič/Nanocenter
Dr. Bojan Ambrožič in Maša Klenovšek, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije
