Prestavljen pristanek
Asteroid Rjugu je posut z velikimi skalami, zato je pristajanje sonde Hajabusa težje, kot se je zdelo.
Odpri galerijo
Senca sonde nad asteroidom. FOTO: Jaxa
Potem, ko so na asteroidu Rjuguju uspešno pristali dva japonska roverja Minerva II in nemško-francoski lander Mascot, bi se morala še ta mesec na površje spustiti tudi matična sonda Hajaubusa2. A na podlagi zadnjih opazovanj se je ekipa Japonske vesoljske agencije (Jaxa) odločila, da pristanek preložijo na januar prihodnje leto. Dva glavna razloga imajo za to: prvi vključuje izboljšano razumevanje površja asteroida, ki so ga od junija podrobneje spoznali, drugi pa znanje o natančnosti navigacije samega plovila. Hajabusa bo na asteroidu pobrala nekaj vzorcev in se nato znova dvignila in odromala proti Zemlji, kamor bo po napovedih prispela leta 2020.
Po prihodu do vesoljskega kamna so namreč odkrili, da je površje prekrito z ogromnimi skalami, med njimi pa ni večje ravnine. Med slabimi možnostmi so izbrali tri najboljše L08, L07 in M04, kjer bi bilo relativno varno pristati. Nadaljnja opazovanja so šla v smeri, da je najprimernejša lokacija za pristanek L08, saj tam ni kamnov večjih od 50 cm. Kot pojasnjujejo pri Jaxi, so lahko pol metra visoke skale še kako nevarne. Dolžina instrumenta, s katerim bodo zajeli vzorce, je en meter in plovilo bo nekoliko nagnjeno ob pristanku, zato bi lahko večja skala poškodovala ali trup ali solarne panele. Je pa problematično, ker je lokacija široka le 20 metrov. Upali so, da bodo našli ravnico, široko 100 metrov, a na drugi strani so med pristajanjem roverjev in landerja, ki so se na površje spustili s 50 metrov višine, ugotovili, da je plovilo možno upravljati na 10 metrov natančno. Je pa vprašanje, če bodo uspeli obdržati to natančnost, kar zdaj ugotavljajo v več testih. Prvi, ki je potekal med 14. in 16. oktobrom, je bil uspešen, ko so se spustili na vsega 22,3 metra nad površje Rjuguja, ki je sicer širok slab kilometer in se okoli svoje osi zavrti v 7,5 ure.
Z rdečo je označen predviden kraj pristanka. FOTO: Jaxa
Po prihodu do vesoljskega kamna so namreč odkrili, da je površje prekrito z ogromnimi skalami, med njimi pa ni večje ravnine. Med slabimi možnostmi so izbrali tri najboljše L08, L07 in M04, kjer bi bilo relativno varno pristati. Nadaljnja opazovanja so šla v smeri, da je najprimernejša lokacija za pristanek L08, saj tam ni kamnov večjih od 50 cm. Kot pojasnjujejo pri Jaxi, so lahko pol metra visoke skale še kako nevarne. Dolžina instrumenta, s katerim bodo zajeli vzorce, je en meter in plovilo bo nekoliko nagnjeno ob pristanku, zato bi lahko večja skala poškodovala ali trup ali solarne panele. Je pa problematično, ker je lokacija široka le 20 metrov. Upali so, da bodo našli ravnico, široko 100 metrov, a na drugi strani so med pristajanjem roverjev in landerja, ki so se na površje spustili s 50 metrov višine, ugotovili, da je plovilo možno upravljati na 10 metrov natančno. Je pa vprašanje, če bodo uspeli obdržati to natančnost, kar zdaj ugotavljajo v več testih. Prvi, ki je potekal med 14. in 16. oktobrom, je bil uspešen, ko so se spustili na vsega 22,3 metra nad površje Rjuguja, ki je sicer širok slab kilometer in se okoli svoje osi zavrti v 7,5 ure.
