Prvi satelit za rentgensko astronomijo
V prevodu Uhuru, kakor je poimenovan nekdanji satelit, pomeni svoboda.
Odpri galerijo
FOTO: Nasa
Prvi observatorij, namenjen opazovanju vesolja v rentgenski svetlobi, je bil Uhuru (tudi Explorer 42 ali Small Astronomy Satellite A, SAS-A, mali astronomski satelit A, saj je bil prvi izmed trojice satelitov iz serije SAS).
Izstrelili so ga 12. decembra 1970 z italijanske plavajoče platforme San Marco ob kenijski obali, in sicer v ekvatorialno orbito na višino dobrih 500 kilometrov (apogej 570, perigej 530 km) s periodo 96 minut. Njegovo ime v svahiliju pomeni svoboda, s tem se je Nasa zahvalila Keniji za gostoljubje.
Satelit je bil cilindrične oblike s premerom 56 in dolžino 116 centimetrov, opremljen je bil s štirimi solarnimi paneli in kadmijevo baterijo.
Uhuru je takrat postregel s prvenstvenimi podatki, odkril je več zanimivih nebesnih teles, med drugim je opazoval enega najsvetlejših rentgenskih virov, Labod X-1, dvozvezdje, sestavljeno iz zvezde in črne luknje. Iz podatkov so razbrali, da je v jatah galaksij plin, ki oddaja rentgenske žarke, opazoval pa je tudi nevtronske zvezde. Zbral je podatke o 339 virih rentgenske svetlobe.
Izstrelili so ga 12. decembra 1970 z italijanske plavajoče platforme San Marco ob kenijski obali, in sicer v ekvatorialno orbito na višino dobrih 500 kilometrov (apogej 570, perigej 530 km) s periodo 96 minut. Njegovo ime v svahiliju pomeni svoboda, s tem se je Nasa zahvalila Keniji za gostoljubje.
Izstrelitev: 12. decembra 1970
Masa: 141,5 kg
Mere: 56 × 116 cm
Višina orbite: od 570 do 530 km
Trajanje ene orbite: 96 minut
Padec v atmosfero: 5. aprila 1979
Masa: 141,5 kg
Mere: 56 × 116 cm
Višina orbite: od 570 do 530 km
Trajanje ene orbite: 96 minut
Padec v atmosfero: 5. aprila 1979
Satelit je bil cilindrične oblike s premerom 56 in dolžino 116 centimetrov, opremljen je bil s štirimi solarnimi paneli in kadmijevo baterijo.
Uhuru je takrat postregel s prvenstvenimi podatki, odkril je več zanimivih nebesnih teles, med drugim je opazoval enega najsvetlejših rentgenskih virov, Labod X-1, dvozvezdje, sestavljeno iz zvezde in črne luknje. Iz podatkov so razbrali, da je v jatah galaksij plin, ki oddaja rentgenske žarke, opazoval pa je tudi nevtronske zvezde. Zbral je podatke o 339 virih rentgenske svetlobe.
