Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Razpoka v standardnem modelu?

Raziskovalci previdno napovedujejo, da so vse bliže odkritju nove fizike.
Znanstveniki že od leta 2014 v meritvah trkov LHCb, enega od štirih velikih eksperimentov v trkalniku, opažajo odstopanja v razpadanju kvarkov b. FOTO: Cern 
Znanstveniki že od leta 2014 v meritvah trkov LHCb, enega od štirih velikih eksperimentov v trkalniku, opažajo odstopanja v razpadanju kvarkov b. FOTO: Cern 
24. 3. 2021 | 13:07
24. 3. 2021 | 13:07
2:28
Ko pride napoved morebitnega odkritja iz Cerna oziroma iz Velikega hadronskega trkalnika (LHC), smo lahko prepričani, da je šla skozi nešteto preverjanj. Zato vsaj malo razburjenja ni odveč. Po dolgem času je namreč spet na preizkušnji standardni model, naša najboljša teorija sveta osnovnih delcev.

Znanstveniki že od leta 2014 v meritvah trkov LHCb, enega od štirih velikih eksperimentov v trkalniku, opažajo odstopanja v razpadanju kvarkov b. Po pričakovanjih bi morali razpadati enako pogosto v mione in elektrone, a se tehtnica ves čas nagiba v korist elektronov. Edina razlaga, ki jo imajo znanstveniki, je, da je na delu neznan delec snovi. To pa bi pomenilo prvo razpoko v standardnem modelu in teoretično pot do rešitve nekaterih največjih ugank sodobne znanosti.



Analize meritev iz leta 2014 so vzbudile zanimanje, toda verjetnost naključne napake je bila še prevelika, da bi se pretirano vznemirjali. Zdaj imajo znanstveniki na mizi podatke iz let 2015 do 2019 in za nekatere so rezultati že dovolj presenetljivi, da so se jim ob branju zatresle roke, kot se je izrazil Mitesh Patel, eden od vodij eksperimenta. »Postalo mi je jasno, da je to eden najbolj vznemirljivih trenutkov v moji dvajsetletni karieri v fiziki osnovnih delcev.«

image_alt
Gospodar osnovnih delcev


Vendar znanstveniki še en odpirajo šampanjca. »Meritev je bolj natančna od prejšnje, ker so nabrali več podatkov. Od napovedi standardnega modela odstopa za 3,1 sigme, kar pomeni, da postaja anomalija precej bolj resna,« pojasni fizik dr. Miha Nemevšek.

image_alt
Dr. Miha Nemevšek: Najgloblja resnica v najmanjših delcih


Sigma na tej stopnji pomeni, da je možnost naključja približno ena proti tisoč. Da bodo znanstveniki lahko objavili novo odkritje, bodo morali možnost napake zmanjšati na sigmo pet. Do takrat jih čaka še veliko analiz, tako v Cernu kot na drugi strani sveta, v Cukubi na Japonskem, kjer pri podobnem eksperimentu Belle II sodeluje ekipa slovenskih raziskovalcev pod vodstvom fizikov dr. Petra Križana in dr. Boštjana Goloba

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine